V prvi polovici tedna se je v britanskem Manchestru odvila konvencija konzervativne stranke - Torijcev. Stranka, ki je letos sicer le s 24-imi odstotki glasov vseh volilnih upravičencev zmagala na volitvah, s svojo politiko vzbuja predvsem nasprotovanje številnih civilno-družbenih gibanj. Skladno s tem se je v času konvencije odvilo več protestov, s katerimi so hoteli udeleženci opozoriti na negativne posledice varčevanja, privatizacije in vsesplošnega napada na pravice. Tudi glede prihodnosti bo najbrž podobno, saj nad politiko, ki jo bodo v naslednjem mandatu izvajali Torijci in je bila predstavljena na konvenciji, protestniki niso bili navdušeni.

Konvencijo samo so zaznamovali veličastni govori različnih ministrov, londonskega župana Borisa Johnsona in premierja Davida Camerona. Svoj govor je slednji že začel grandiozno:

Izjava

Veliko in enotno kraljestvo torej? V resnici, malo manj. Med protestniki v Manchestru je bilo med drugim opaziti številne sindikaliste, ki delovanju torijske vlade nasprotujejo pri skoraj vseh točkah, v zadnjem času predvsem zaradi predlaganih sprememb zakonodaje o sindikatih. Prav v tem primeru se je pokazala dejanska razdeljenost britanskega kraljestva. Vsi občinski sveti na Škotskem so se namreč odločili, da v javnem sektorju ne bodo implementirali sprememb, ki bi omejile in otežile delovanje sindikatov. Zakaj so se za to odločili, pojasni Helen Martin iz Škotske konfederacije sindikatov:

Izjava

Dejanja torijcev trenutno ne odsevajo ravno velikega razumevanja za delavke in delavce. Kljub temu pa v govorih poudarjajo ravno ta aspekt svojega delovanja, torej podporo delavstvu in omogočanje kar najboljšega življenja. Cameron je tako na primer večkrat poudaril, da njegova vlada želi zagotoviti priložnost za uspeh vsem, ki so pripravljeni trdo delati:

Izjava

Trdo delo naj bi vodilo Združeno kraljestvo v svetlo prihodnost. Socialna pomoč in javne storitve za tiste, ki delajo, ki dokažejo, da si to tudi zaslužijo - stran od koncepta wellfare proti workfare, od socialne države za vse, do socialne države za tiste, ki se dokažejo. Poleg tega se je Cameron pohvalil, da naj bi vlada nasprotovala tako imenovanim ekskluzivnim “zero contract” pogodbam, ki delavcem ne zagotavljajo dela, istočasno pa se od njih pričakuje, da so stalno na voljo. Vlada želi doseči, da delodajalci ne bi preprečevali delavcem, da istočasno delajo drugje. Pri tem premier ignorira dejstvo, da je kombiniranje tovrstnih pogodb v veliki meri tako ali tako nemogoče, ravno zaradi določbe, da so delavke in delavci stalno v pripravljenosti za delo. Pa vendar, Cameron nadaljuje:

Izjava

Poleg sprememb, ki ne bodo dosegle ničesar, kot je pravkar opisana, pa je torijska vlada uspešna v ukrepih, ki življenja delavskega razreda močno otežujejo. Njihove realne učinke opiše sindikalistka Helen Martin:

Izjava

Takoj za poudarjanjem dela kot vrednote je sledila po besedah govorcev osnovna enota družbe. Največji pomen ji je pripisal Minister za delo in pokojnine Iain Duncan Smith v naslednji izjavi:

Izjava

Družina torej. Okolje, ki bo zagotovilo socialno varnost. Celica, ki ima popolno odgovornost zavarovati svoje člane, ne glede na politiko, ki ji to aktivno onemogoča? Nadaljuje Cameron:

Izjava

Da družinam, predvsem revnejšim, njihova politika v praksi ne nudi pomoči, je jasno že iz opisa posledic s strani prejšnje sogovornice, in pa številnih protestov v zadnjih letih, kjer so ljudje zahtevali ohranitev Nacionalne zdravstvene službe ter konec varčevanja v javnem sektorju. Naslednji poskus varčevanja, ki ima za posledico predvsem omejevanje enakih možnosti otrok, ki ne prihajajo iz bogatih družin, je varčevanje pri pravicah študentov. Joe Clough, študent Univerze v Manchestru, pojasni, kakšni so trenutni načrti vlade na področju štipendij ter posojil in kaj to pomeni za študente:

Izjava

Poleg dela in družine je bil tretji poudarek govorcev na konvenciji varnosti. Nevarnosti, ki grozijo pohlevnemu Britancu so številčne in vedno na preži, pred njimi pa lahko volivca in njegovo družino seveda rešijo le Torijci. Svojo interpretacijo potreb volivcev glede varnosti je precej nepričakovano glede na svojo funkcijo ponudil tudi minister za delo in pokojnine, Iain Duncan Smith:

Izjava

Varnost je bila tudi v podtonu nagovora notranje ministrice Therese May, ki je sicer govorila predvsem o famozni migrantski krizi in sposobnostih Britanije za ukrepanje na tem področju. Prisluhnimo ji.

Izjava

Tudi premier David Cameron je napenjal mišice ob šopirjenju o zagotavljanju varnosti. V svojem govoru se je med drugim dotaknil doma vzgojenih skrajnih islamistov, ki se v imenu džihada odhajajo borit v tujino. Poslušajmo, kaj jim je obljubil.

Izjava

Vendar pa v času, ko so laburisti samo med volilno kampanjo za izbiro novega vodje, ki je na koncu postal Jeremy Corbyn, dobili več kot 150 tisoč novih članov - več, kot jih ima cela konservativna stranka - glavno grožnjo predstavlja ravno tradicionalni parlamentarni nasprotnik. David Cameron se je Corbyna lotil z lažjo oziroma močnim trganjem njegovih besed iz konteksta. Corbyn je namreč pred časom dejal, da je tragedija, da Osama bin Laden ni bil deležen sojenja. Prisluhnimo Cameronovi interpretaciji izjave in bombastičnemu zaključku.

Izjava

Konvencija je vzbudila zanimanje medijev in na teren se je med drugim odpravil tudi laburistični Owen Jones, eden bolj znanih in bolj levih pripadnikov stranke, ter novinar, ki je z obiskovalci posnel kratke intervjuje. Prisluhnimo izseku pogovora z enim od konzervativcev:

Izjava

Glede na vse povedano, očitno ni niti nujna njena fizična prisotnost, saj ideali Margaret Thatcher živijo naprej. In če kaj, je njena politika v ljudeh vzbudila jezo in odpor. Da je tega prav tako sposobna trenutna vlada, pričajo izseki iz pogovorov z ljudmi, ki so protestirali v Manchestru:

Izjava