Dogodek tokratnega tedna je seveda zamenjava štirice s petico. Dotična matematika velikokrat ustvarja občutek ponastavljanja vsega in vseh - podaja vtis fantazme o novem začetku - vendar družbena realnost le-temu nasprotuje. Veliko tem razdelanih v etru Radia Študent posledično ostaja brez epiloga navkljub novoletnim zaobljubam, da ob polnoči res začnemo nov, poljubno določeni časovni interval. Naredimo torej kratek oris zgodb, ki bodo osmišljale nedavno pričeto leto.

Najbližja zgodba, ki bo nedvomno pustila pečat je geopolitični spor na vzhodu starega kontinenta, natančneje Ukrajini. Na začetku prazničnih dni je ukrajinski parlament izglasoval ukinitev statusa mednarodne nevtralnosti, s čimer je storjen prvi korak k hipotetičnemu članstvu Ukrajine v Severno-atlantskem zavezništvu. Po drugi strani se Rusija spopada s posledicami nizke cene nafte, ter v manjši meri vpliva sankcij. Situacijo je orisal zunanjepolitični komentator Branko Soban:

Izjava je na voljo v posnetku oddaje.

Islamska država in pred nekaj meseci pričeto bombardiranje s strani zahoda in najnovejši dogodki okrog mednarodnega priznanja Palestine, ter vse ostale točke kaosa v regiji, bo zagotovilo nadaljevanje nestabilnosti tudi v svežem letu. Primož Šterbenc, sociolog in poznavalec Bližnjega vzhoda svoja pričakovanja in opis sedanjosti arabskega sveta poda skozi prizmo zgodovinskih sprememb:

Izjava je na voljo v posnetku oddaje.

Konkretneje Šterbenc spregovori o islamski državi, kot produktu ameriške zunanje politike:

Izjava je na voljo v posnetku oddaje.

Čeprav je bila knjiga Kapital v 21. stoletju Thomasa Pikettya izdana že leta 2013 je odmevala tudi v minulem letu. Filozof Darko Štrajn, nam preko zadnjih dogodkov povezanih z omenjenim francoskim ekonomistom, pojasni svoje videnje perečih družbenih problemov tako za danes kot jutri.

Izjava je na voljo v posnetku oddaje.

O volji vladajočih družbenih razredov glede sprememb je Štrajn pesimističen:

Izjava je na voljo v posnetku oddaje.

V perujski Limi so se v začetku prejšnjega meseca sestali svetovni voditelji in z novimi dogovori glede izpusta toplogrednih plinov  poskušali reševati svet. V letu 2015 lahko pričakujemo novo konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki jo bo tokrat gostil Pariz. Kakšne opazne spremembe lahko pričakujemo, glede na dejstvo, da Kanada in Avstralija ne želita več sodelovati v dogovorih, nam pove Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja.

Izjava je na voljo v posnetku oddaje.

Četudi ne moremo zaupati politikom sprejemanja odgovornejših odločitev glede podnebnih sprememb, lahko pritisk od spodaj vršimo sami. Vsaj teoretično. O možnostih uspeha grassroots gibanj nadaljuje Kajfež Bogataj:

Izjava je na voljo v posnetku oddaje.

Nadaljujemo s problematičnostjo obče ozaveščenosti in kiksov nekaterih učenjakov:

Izjava je na voljo v posnetku oddaje.

Končujemo bežen oris nekaterih aktualnih problemov in se v pričakovanju novih tudi poslavljamo.