Nad Evropsko centralno banko le plavo nebo

Aktualno-politična novica
18. 12. 2020 - 17.00

Sodišče Evropske unije v Luksemburgu je včeraj odločilo, da je Slovenija z enostranskim zasegom dokumentov, ki so del arhivov Evropske centralne banke, krajše ECB, kršila načelo nedotakljivosti arhivov Unije. S kultiviranjem te sodbe bomo tako zaokrožili pravniški hat-trick oddaj, ki smo ga v OFFsajdih začeli ta teden v sredo z odločitvijo Evropskega sodišča za človekove pravice, da ni pristojno za obravnavo meddržavne tožbe Slovenije proti Hrvaški glede povrnitve terjatev hrvaških podjetij nekdanji Ljubljanski banki, v četrtek pa nadaljevali s sodbo Sodišča EU o neskladju madžarskih azilnih politik s pravom Evropske unije.

O novih poskusih Banke Slovenije, da sanira sanacijo bank
 / 12. 10. 2020
Sodba, o kateri bomo govorili danes, je za Slovenijo pravni poraz, saj je veliki senat Sodišča EU v celoti ugodil tožbi Evropske komisije. To politično neodvisno izvršno telo je tožbo v prejšnji sestavi pod vodstvom Jeana-Clauda Junckerja vložilo aprila lani. Kot ključen očitek je v njej navedlo kršitev nedotakljivosti arhivov, kar se je zgodilo v okviru kriminalistične preiskave v Banki Slovenije julija 2016. Preiskavo so izvedli zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank decembra 2013, ki je v svoji posledici povzročila izbris podrejenih obveznic in delnic bank. Čeprav je vsa preiskovalna dejavnost potekala v skladu s sodnimi odločbami slovenskih sodišč, je bila sedaj zaradi zasega arhivov, ki so nedotakljivi, v tem delu spoznana za nezakonito. Več o glavnem poudarku sodbe Verica Trstenjak, nekdanja pravobranilka na sodišču EU.

Izjava

O ustavnosti monetarne politike Evropske centralne banke
 / 6. 5. 2020
Za dostopanje do in zaseg arhivov ECB, katerih nedotakljivost izhaja iz protokola o privilegijih in imunitetah k pogodbi o delovanju Evropske unije, bi morali slovenski nacionalni preiskovalni organi pridobiti izrecno soglasje te institucije s sedežem v Frankfurtu, česar pa, kar je bil ves čas tudi argument Banke Slovenije, niso storili. Kot problematično se je pokazalo tudi razumevanje pojma arhiv ECB, saj ta ne pomeni le dokumentov, ki jih ECB ustvari in hrani v svojih prostorih, temveč tudi korespondenco, ki poteka med njo kot krovno evropsko banko in nacionalnimi centralnimi bankami in ki je potrebna za izvajanje nalog Evropskega sistema centralnih bank ali Evrosistema. Arhivi ECB tako zajemajo tudi dokumente v posesti nacionalnih centralnih bank, je odločilo sodišče. A med temi dokumenti na Banki Slovenije so ne le korespondence med Ljubljano in Frankfurtom, ampak tudi dokumentacija o portfeljih bank, ki jih Banki Slovenije posredujejo komercialne banke, ki delujejo pri nas. Prav ta dokumentacija je ključna tudi za ugotavljanje finančnega stanja bank leta 2013, ko sta bila ugotovljena primanjkljaj ustreznega kapitala in izbris podrejenih obveznic. O tem, kaj bi po njegovem moralo spadati v arhiv Evropske centralne banke, nekdanji guverner slovenske centralne banke in nekdanji predsednik nadzornega sveta Nove ljubljanske banke France Arhar.

Izjava

Ker so slovenski preiskovalci zasegli veliko količino dokumentov, je Sodišče EU presodilo, da so ti nujno vključevali tudi dokumente, ki so del arhivov ECB. Ker slovenski organi v okviru postopka ugotavljanja kršitev evropskega prava ECB niso dovolili, da bi med zaseženimi dokumenti opredelila tiste, ki so povezani z izvajanjem nalog Evropskega sistema centralnih bank in Evrosistema in so torej del arhiva Unije, prav tako pa teh dokumentov Banki Slovenije niso vrnili, je sodišče nadalje ugotovilo še kršitev načela obveznosti lojalnega sodelovanja Slovenije z ECB. Trstenjak.

Izjava

Odločitev Sodišča EU je dokončna, nanjo se ni mogoče pritožiti. V evropskem pravnem redu bo sodba sicer dobila posebno mesto, saj velja za precedenčno.

Izjava

Evroobmočje v kontekstu zgodovine in moderne monetarne teorije
 / 12. 3. 2018
Sodba je zanimiva tudi zato, ker je primer posega evropskih institucij v suverenost držav članic Unije, kar pa s pravnega vidika ni problematično, saj so te na to pristale.

Izjava

Sodni mlini so o razmerju moči med ECB in posameznimi državami članicami EU že mleli, najbolj znana sta denimo primera Latvije in Nemčije.

Izjava

Sprašujemo se o tem kako delujejo negotovinska plačila: bančna nakazila, kartice in čeki. In kaj je FinTec?
 / 7. 10. 2020
Neenako razmerje moči je bilo pred dobrimi sedmimi leti med slovensko in Evropsko centralno banko še toliko bolj izrazito. Po tako imenovanih bail-outih v prvih letih finančne krize v evroobmočju, ko se je banke, ki so zaradi izgub ostale brez kapitala, potrebnega za svoje delovanje, reševalo z injekcijo državnega denarja, se je Evropska unija odločila, da bodo sedaj v modo prišli tako imenovani bail-ini, pri katerih se finančna situacija banke popravi tako, da izgube pokrijejo lastniki banke. Ti morajo v banko vplačati nov denar, sicer ostanejo brez svojih lastniških papirjev. Nekje v sivi coni teh lastniških papirjev in obveznosti bank so se znašle podrejene obveznice, ki jih je banka v svojih bilancah tako kot svoje delnice, torej lastniške deleže podjetja, beležila kot kapital. Po drugi strani pa podrejene obveznice niso prinašale pravic, ki jih imajo lastniki podjetja oziroma lastniki delnic. Status podrejenih obveznic pojasni Arhar.

Izjava

Sodbo so z zanimanjem pričakovali v Društvu malih delničarjev Slovenije, v katerem si prizadevajo za poplačilo obveznic, ki jih je Banka Slovenije v postopku sanacije bank izbrisala. Njihov pogled predstavi Rajko Stanković, predsednik omenjenega društva.

Izjava

V društvu si veliko obetajo od sodnega postopka o sumih nepravilnosti v Banki Slovenije, ki bo tekel še naprej. Stanković predstavi svoja pričakovanja do tožilstva.

Izjava

Kaj pa od Slovenije sedaj pričakuje Sodišče EU? Obveznosti države predstavi Trstenjak, ki pa težav pri njihovem izpolnjevanju ne pričakuje.

Izjava

O predlogu novega zakona o računskem sodišču
 / 13. 1. 2020
Omeniti velja, da je sklicevanje Banke Slovenije na njeno neodvisnost, ki je bilo prisotno tudi v sodbi, o kateri danes govorimo, dokaj pogost pojav pri postopkih, ki jih različni organi vodijo v zvezi njo. Tako se je vodstvo Banke Slovenije ob nedavnem izidu revizijskega poročila Računskega sodišča, ki je ugotovilo, da izredni ukrepi naše centralne banke za sanacijo bank niso imeli ustrezne podlage, ponovno izgovorilo na neodvisnost in na ustavno sodišče vložilo zahtevo po presoji ustavnosti. Ali bo sodba Sodišča EU v tem primeru pripomogla k ohranjanju modrega neba, ki je pregovorno edino nad Banko Slovenije, je kljub temu preuranjeno špekulirati.

O odločitvi Banke Slovenije, da omeji kreditiranje gospodinjstev
 / 11. 11. 2019
Ob vseh pravnih vprašanjih se vseeno ni vnemar spomniti, na osnovi česa banke sploh delujejo ali pa naj vsaj bi delovale. Za zaključek današnjega Kultivatorja besedo vračamo Arharju.

Izjava

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness