Drugostopenjski veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice je v torek potrdil prvostopenjski razsodbi iz leta 2006, da je Slovenija leta 1992 v primeru 11 izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva Slovenije kršila več členov konvencije o človekovih pravicah. Veliki senat je potrdil, da je Slovenija v primeru Kurića in ostalih kršila človekovi pravico do varstva zasebnega in družinskega življenja ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva, ob tem pa dodatno ugotovilo, da je Slovenija kršila tudi člen o prepovedi diskriminaciji. Bolj kot kršitev treh členov konvencije o človekovih pravicah pa je pomembna določitev odškodnin šesterici oškodovanih in predvsem določba, da mora Slovenija v roku enega leta sistemsko urediti vprašanje odškodnin vsem izbrisanim. Priznanje odškodnin v višini 20.000 evrov za povzročeno nematerialno škodo in sistemska ureditev vprašanja odškodnin je namreč tisto, kar je domača politična elita vseskozi z retoriko o neupravičenosti izbrisanih do odškodnin in zmanjševanju pomena le-teh relativizirala, če že ne zanikala, sedaj pa je to postalo dejstvo.