Podivjana Turčija in različne kurdske fronte

Podivjana Turčija in različne kurdske fronte

Oddaja
12. 2. 2016 - 17.00

Sinoči je odjeknila novica, da je turška vojska končala operacije v mestu Cizre v Bakurju, turškem delu Kurdistana. V zadnjem tednu so iz mesta prihajale novice o treh kleteh, v katerih je bilo pod neprestanim ognjem turških tankov in na merku ostrostrelcev ujetih približno 150 ljudi. Po razglasitvi konca operacij je postalo jasno, da je v obstreljevanju in požarih, ki so sledili, umrlo najmanj 100 v kleteh ujetih ljudi, mnogi med njimi so bili civilisti in otroci, številka pa še ni dokončna. Kljub uradnemu koncu vojaških operacij namreč policijska ura še vedno traja, tako da trupel ne morejo izvleči izpod ruševin.

Vzporedno v Rojavi, sirskem delu Kurdistana, kurdske enote napredujejo iz kantona Afrin na skrajnem severozahodu Sirije in se prebijajo proti ostalima kantonoma Rojave, od katerih jih loči pas ozemlja pod nadzorom Islamske države. Med napredovanjem so že uspeli prekiniti pot do oskrbovalnih poti, ki jih Turčija uporablja za oskrbo različnih islamističnih milic in bolj na skrivaj tudi Islamske države. Turška vlada na čelu s predsednikom Redžepom Tajipom Erdoganom in premierjem Ahmetom Davutoglujem reagira vse bolj panično in brutalno, sesuva pa se ji tudi zunanja politika, ki je še pred nekaj leti veljala za zgled bližnjevzhodne mirovniške in k gospodarski prosperiteti usmerjene diplomacije.

V današnji oddaji bomo kultivirali zadnje dogajanje v turškem in sirskem delu Kurdistana. Za začetek smo Kamrana Matina, profesorja mednarodnih odnosov na Univerzi v Sussexu in avtorja številnih knjig o regiji, povprašali o opevani turški zunanji politiki in kako se je prevesila v današnje “sami-proti-vsem” mahanje z orožjem.  

Izjava se nahaja v posnetku.

Vzporedno s kurdsko grožnjo na južni meji se je proti turškemu režimu dvignilo tudi kurdsko prebivalstvo v Turčiji in nekatera druga gibanja. Prelomna točka so bili protesti v parku Gezi, po katerih je Erdogan reagiral vse bolj paranoično, njegov imidž modernizatorja z veliko javno podporo pa se je porušil. Iz parka Gezi je izšla prokurdska Ljudska demokratska stranka, ki sicer vključuje tudi druge levičarske in manjšinske skupine. Njihov uspeh na volitvah je pomenil, da vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj, krajše AKP, ni uspela oblikovati vlade. Odgovor je bila prekinitev  mirovnega procesa s Kurdistansko delavsko stranko oziroma PKK in brutalna represija mest na jugovzhodu države. O tem smo od poletja že obširno poročali.

Novo dinamiko je povzročila tako imenovana begunska kriza in ključna vloga Turčije pri preprečevanju prihoda beguncev v Evropo in predvsem Evropsko unijo. Minuli teden smo bili tako priča obisku nemške kanclerke Angele Merkel v Ankari pri svojem nepogrešljivem parnterju Erdoganu, ki je istočasno s snajperji, obstrelejvanjem in požigi pobijal civiliste. Profesorja Kamrana Matina smo zato poprosili za komentar trdno zatisnjenih oči evropskih voditeljev, medijev in tudi ponavadi pravičniško glasnih človekoljubnih organizacij.

Izjava se nahaja v posnetku.

Še eno fronto pa imajo Kurdi odprto v Siriji. Omenjeno ozemlje, ki ga nadzira Islamska država se vse bolj oži. Iz smeri Afrina so tako Kurdi zavzeli letališče Minaq in prekinili pomembno oskrbovalno pot, z vzhodne strani pa so enote YPG že prestopile Evfrat, kar je Turčija dolgo izpostavljala kot rdečo črto. Tudi zdaj je zaradi napredovanja Kurdov zagrozila s posredovanjem, kar pa je brez privolitve Nata malo verjetno.

Vendar pa to ni edino prizorišče spopadov med YPG in Islamsko državo. Slednja je kurdsko ozemlje nazadnje uspešno napadla konec lanskega leta, ko je v trojnem samomorilskem napadu v mestu Qamishli na meji med Rojavo in Turčijo umrlo 16 ljudi. Doktorja Seevana Saeeda z univerze v Exeterju smo zato vprašali, kakšna je vojaška situacija v ostalem delu Rojave.

Izjava se nahaja v posnetku.

Kot omenjeno, je YPG, vojaško krilo Stranke demokratske enotnosti, krajše PYD, kljub grožnjam Turčije prečkalo Evfrat. Poleg tega je Rojava ta teden v Moskvi odprla svoje prvo diplomatsko predstavništvo, odprtja pa se je udeležila tudi poslanka turške HDP. Seevana Saeeda smo zato povprašali o odnosu PYD s Turčijo in možnosti turškega posredovanja v Siriji.

Izjava se nahaja v posnetku.

Zanimivi so tudi odnosi TEV-DEM, to je koalicije skupin, med katerimi je največja PD, ki vlada v Rojavi z režimom Bašarja al-Asada. V mestih Qamishli in Hassakah je namreč še vedno prisotna sirska vojska, s katero pa se Kurdi ne spopadajo. Zato so bili v preteklosti že deležni kritik, saj naj se ne bi dovolj iskreno borili proti nasilnemu sirskemu režimu.

Izjava se nahaja v posnetku.

Ambivalenten je tudi odnos med Rojavo in Kurdsko regionalno vlado. Prisluhnimo Seevanu Saeedu, ki predstavi stališče YPG.

Izjava se nahaja v posnetku.

Zanimiva je tudi povezava med Turčijo in KRG, ki že dolga leta ekonomsko in tudi sicer sodelujeta. Ta odnos za konec pojasni Kamran Matin.

Izjava se nahaja v posnetku.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness