Prezadolženi Agrokor
Ruska Sberbank, ki je v večinski lasti Rusije, je odobrila kredit v višini 300 milijonov evrov, namenjen prebroditvi težav z likvidnostjo, ki v zadnjih dneh vse bolj očitno pestijo hrvaški prehrambeno-trgovski koncern Agrokor. Ekspanzija imperija najbogatejšega Hrvata Ivice Todorića bo očitno spremenila smer, bolj kot beseda Todorića, pa po novem šteje beseda upnikov. Prezadolženost, nižji prihodki, slabšanje bonitetne ocene in slabi krediti bodo eno največjih družb v regiji jugovzhodne Evrope očitno dokončno prisilili v restrukturiranje.
Agrokor ima v lasti 61 podjetij v regiji, prek katerih zaposluje približno 60 tisoč ljudi. 80 odstotkov poslovanja največjega hrvaškega koncerna pade v kategorijo maloprodaje, 17 odstotkov pa v proizvodnjo živil. Agrokor je leta 1976 kot podjetje za predelavo in prodajo cvetnih semen ustanovil Ivica Todorić, podjetje pa je od takrat uspešno raslo, še posebej v obdobju devetdesetih, ko je takrat že tajkun Todorić izkoristil osebno poznanstvo s takratnim državnim vrhom s predsednikom Franjem Tuđmanom na čelu za poceni nakupe podjetij, financirane z ugodnimi krediti državnih bank.
Državna pomoč Todorićevem imperiju se je nadaljevala tudi kasneje v obliki subvencij za kmetijska zemljišča v lasti njegove družbe, gledanja skozi prste pri plačevanju dolgov in tako dalje. V takšni prijazni klimi se je družba uspešno širila in pod svojo streho spravila številna podjetja iz regije, na primer Mercator, Jamnico, Zvijezdo, Konzum, Ledo, Tisak, PIK Vrbovec, Belje, če naštejemo le nekaj največjih.
Kronologijo dogodkov, ki so velikana spravila na kolena, predstavi Mihaljević. V času manj konkurenčnega trga in možnosti ekspanzije, je delnice Agrokorja kupovala tudi Evropska banka za obnovo in razvoj ter izdajala posojila z ugodno obrestno mero.
Obet temnih oblakov nad Agrokorjem je napovedala bonitetna agencija Moody’s, ki je v začetku leta svojo oceno Agrokorjevega dolga znižala iz B2 na B3, kar je še zadnja ocena, ki jo agencija označuje za visoko špekulativno, nižje od tega pa so posojila s precejšnjimi tveganji. Nižanje ocene je Moody’s utemeljil s slabšanjem finančne situacije koncerna. Agencija napoveduje, da bo v letu 2017 razmerje med dolgom ter poslovnim rezultatom podjetja pred davki, amortizacijo investicij in plačili obresti naraslo na skoraj 7. Koncern bi tako potreboval skoraj 7 let, da bi z vsem svojim prostim denarnim tokom poplačal dolgove. Čeprav se dopustna višina tega kazalca med sektorji razlikuje, v splošnem banke posojilodajalke zahtevajo, da ta ni višji od približno 5.
Poleg tega Moody’s navaja, da bo prosti denarni tok predvidoma ostal le dvakrat višji od zneska, ki ga Agrokor letno plačuje za obresti. Agrokor torej polovico svojega prostega denarnega toka namenja za poplačilo obresti. Če pa od tega odštejemo še stroške amortizacije investicij, pa ostane dovolj le še za poplačilo tekočih obresti. Visok strošek servisiranja kreditov je tudi eden izmed razlogov, da je Agrokor prevzem Mercatorja financiral ne z običajnim kreditom, temveč s takšnim, ki omogoča, da celoten skupek glavnice in obresti poplača šele, ko posojilo zapade. V vmesnem času pa naj bi uredili ostale svoje dolgove. Moody’s v obrazložitvi znižanja bonitetne ocene navaja tudi netransparentnost Agrokorjevih poslovnih poročil.
V začetku tega meseca pa je v hrvaških medijih odjeknila novica o sestanku med predstavniki Agrokorja in tamkajšnje vlade, govora pa naj bi bilo o državni pomoči prezadolženemu podjetju. Kakšen je odnos med državo in Todorićem, pojasnjuje ekonomist Domagoj Mihaljević.
Načrt državne pomoči privatni družbi bi lahko bil sporen že zaradi pravil Evropske unije o prepovedani državni pomoči podjetjem, a tudi brez tega se zdi ta scenarij zaradi stanja javnih financ Republike Hrvaške malo verjeten.
Agrokor bankam dolguje 1,6 milijarde evrov, če je verjeti današnjim poročilom o svežem kreditu s strani ruske državne banke Sberbank, pa je ta znesek narasel na 1,9 milijarde evrov. Preko 90 odstotkov tega Agrokor dolguje že omenjeni Sberbank in banki VTB, ki je ravno tako v večinski državni lasti Ruske federacije.
Primerno za situacijo v Agrokorju je meje med ekonomijo in politiko zabrisal tudi ruski veleposlanik na Hrvaškem Anvar Azimov, ki je oblečen v generalsko uniformo in z odlikovanji na prsih še mesec nazaj na novinarski konferenci zagotovil, da Ivica Todorić ne bo več dobival pomoči ruskih bank in da teh istih lastništvo Agrokorja ne zanima. Zadnji dogodki pričajo nasprotno, pa vendar omenjeni banki še zdaleč nista edini upnici pri Agrokorju.
Agrokor je v preteklih letih izdal obveznice v višini 1,4 milijarde evrov, kar se zdi posebej zaskrbljujoče pa je dejstvo, da gre pri dobri tretjini teh za tako imenovane PIK obveznice. Te omogočajo, da Agrokor celotno vsoto, torej glavnico in obresti po devet odstotni meri, poravna šele, ko obveznica zapade. Dve milijardi naj bi dolgoval dobaviteljem, še eno milijardo pa dolguje ostalim podjetjem, pri katerih se je zadolžil, ter tudi iz razmerij finančnega in operativnega lizinga.
Čeprav ti podatki niso javno dostopni, pa se špekulira tudi o enormnem dolgu Agrokorja državi v obliki neplačanih davkov. Kako je to mogoče, pojasni Mihaljević.
Posledice krize Agrokorja na borzah že čutijo njegova podjetja. Kljub uspešnem poslovanju podjetij, kot sta Jamnica in Ledo, je nepredvidljivost nadaljnje situacije prisilila nekatere investitorje v prodajo.
Katera podjetja bodo prva na voljo ob neizbežnem restrukturiranju Agrokorja?
Specifičen položaj Mercatorja le-tega ščiti pred negativnimi vplivi zloma Agrokorja. Vsaj za nadaljnjih 6 mesecev.
V preteklosti so se pojavljala le redka opozorila o nevzdržnosti širjenja Agrokorja.
Posledice zloma že dlje čutijo dobavitelji, vse bolj pa tudi zaposleni. Najbolj absurdno stopnjo je problematika plačevanja dosegla, ko je Agrokor določenim zaposlenim in dobaviteljem dolgove izplačeval v obliki bonov za njihove prodajalne Konzum.
Indici o krizi so vidni že dlje časa, če je soditi po prodajah podjetij v lasti Agrokorja, bodisi po delih ali pa kar v celoti, česar se je Todorić začel posluževati v lanskem letu.
Molk večine hrvaških medijev o kakršnihkoli težavah Agrokorja v preteklosti je lažje razumljiva, ko spoznamo, da je Todorić glavni oglaševalec v njih. Več o tem Mihaljević.
Dodaj komentar
Komentiraj