Putin in opozicijski teater

Putin in opozicijski teater

Oddaja
16. 3. 2018 - 17:00

V Rusiji bodo konec tedna potekale predsedniške volitve. Pričakovane zmage Vladimirja Putina ne napovedujejo le predvolilne javnomnenjske raziskave in novinarji, temveč tudi ostali kandidati na volitvah. V tokratnem Kultivatorju bomo tako kratko predstavili najmočnejše kandidate in prevprašali Putinov vpliv v ruskem političnem prostoru tekom njegove dozdaj 18-letne oblasti.

Začenjamo s trenutno najmočnejšim protikandidatom Pavlom Grudininom, predlaganim s strani Komunistične stranke. Ta je javnost nekoliko presenetila s tem, da kot kandidata ni predlagala dolgoletnega predstavnika Genadija Zjuganova. Opomnimo, da komunistični kandidat Grudinin ni niti član Komunistične stranke, po drugi strani pa pooseblja neposredno nasprotje komunistične ideologije. Grudinin velja za mogočnega agrarnega oligarha, medtem ko njegova predhodna politična kariera v konzervativni stranki Enotna Rusija - opomnimo, da ima ta tesne povezave s pravoslavno cerkvijo - samo stopnjuje začudenje ob izbiri kandidata Komunistične stranke. Več o presenetljivi izbiri nekomunističnega kandidata iz vrst komunistov dodaja sogovorec Andrej Stopar, bivši dopisnik iz Rusije:

Izjava

Najmočnejši protikandidat iz liberalnih vrst je Gregorij Javlinski. Stari znanec ruske politike in večletni predsednik stranke Jabolko se je na predsedniških volitvah potegoval že leta 1996 in leta 2000. Več o Javlinskemu pove Andrej Stopar, ki med drugim izpostavlja upad liberalne politične misli v Rusiji, kar interpretira kot neposredno posledico povezovanja liberalizma z zahodom.

Izjava

Veliko pozornosti je vzbudila kandidatura ruske estradnice in novinarke Ksenje Sobčak. Hčerka pokojnega politika in Putinovega političnega mentorja v 90-ih letih Anatolija Sobčaka je v ruskem prostoru znana predvsem po svojih nastopih v resničnostnih šovih in večletnem javnem kritiziranju Putinove politike. Čeprav je njena podpora s strani javnosti zanemarljiva, Stopar izpostavlja, da s prepovedjo kandidature Alekseja Navalnega Ksenja Sobčak nagovarja tudi del njegovih volilcev.

Izjava

Poleg izpostavljenih kandidatov se za predsedniško mesto potegujejo še Vladimir Žirinovski, predlagan s strani nacionalistične Liberalnodemokratske stranke. Medtem ko je na prvih ruskih volitvah leta 1991 pristal na tretjem mestu, je v naslednjih štirih poskusih na predsedniških volitvah njegova podpora postopno upadala. Sledijo pa še bivši rektor moskovske univerze Sergej Baburin, Maksim Surajkin s strani stranke Komunisti Rusije in Boris Titov iz Stranke rasti.  

Glede na pričakovano zmago Vladimirja Putina drugi del oddaje namenjamo njegovemu aktualnemu in preteklemu vodenju države. Rusija pod njegovo oblastjo, predvsem v zahodnih medijih, slovi po intenzivnem zatiranju politične opozicije. Prizadevanja za zatiranje opozicije so med drugim vprašljiva prav z vidika njene šibkosti. Nemoč opozicije se med drugim odraža tudi v tem, da predsedniške volitve ne morejo ponuditi konkurenčnega protikandidata. Stopar čistke opozicije s strani ruske oblasti razlaga z vidika “zgodovinskega spomina”.

Izjava

Putinu pa ne uspeva le zaradi zatiranja opozicije. Kot izpostavlja Stopar, Putin predstavlja sinonim stabilnosti v Rusiji. Za razliko od 80-ih in 90-ih let, je rusko prebivalstvo s Putinovim prihodom doživelo očitno zvišanje socialnega standarda. Čeprav ta še zdaleč ni visok po evropskih standardih, pa je, kot pove Stopar, Putinova oblast prinesla redne plače in pokojnine.

Izjava

Kot v prejšnji izjavi že nakaže Stopar, je eden izmed ključnih Putinovih dosežkov prav brzdanje ruske oligarhije. Ta je v 90-ih letih poleg ekonomske moči v času Jelcinove vlade pridobivala tudi vse močnejši politični vpliv, ki ga je Putin že v svojem prvem mandatu omejil. Zaplembe premoženja, zapor, pregon iz države ali smrti v sumljivih okoliščinah so začrtale nove meje ruskim oligarhom. Pri tem poudarimo, da si Putin vsekakor ni popolnoma podredil ruske oligarhije, temveč je slednjo le odrinil izven najvplivnejših političnih funkcij in z njo začel sobivati. Več nam pove Stopar:

Izjava

Pripomnimo, da se Putin ne udeležuje predvolilnih soočenj. Predvolilna kampanja je bolj naravnana na medijsko promocijo in oglaševanje, na primer na embalažah za mleko. Vsebuje pa tudi nekoliko bolj eksotične načine promocije, kot je na primer brezplačno testiranje za raka na dan volitev in recimo že samo izbiro datuma volitev; te bodo namreč potekale na obletnico aneksije Krima.

Največ pozornosti pa je, vsaj v mednarodnem prostoru, vzbudil Putinov nastop na začetku meseca. Predvolilni govor, ki je v prvem delu vseboval napovedi socialnih reform, na primer prepolovitev revščine, je v drugem delu prešel k predstavitvi novih inovacij na področju ruske oborožitve. O tem smo spregovorili z novinarjem Borisom Čibejem. Medtem ko so številne špekulacije predstavitev v najbolj pretiranih različicah povezovale z novo hladno vojno, Čibej poudarja, da v tem ni nič presenetljivega. Kot pravi, so predstavljene inovacije na področju vojaške tehnologije le izkaz obljube, ki jo je Putin leta 2001 podal bivšemu ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu.

Izjava

Z Andrejem Stoparjem smo spregovorili tudi o vlogi zunanje politike, ki jo ta predstavlja pri ruskih volilcih. Kot pravi, ta predstavlja dokaj pomembno vlogo, dokler je vezana na vprašanje velike Rusije. V zadnjem obdobju vse pomembnejšo vlogo igra tako imenovani mit zunanjega sovražnika in prizadevanje za vzdrževanje podobe večpolarnega sveta.

Izjava

Vse kaže na to, da prihajajoče volitve v Rusiji ne bodo postregle s presenečenjem. Po zaslugi spremembe ustave ob koncu mandata Dimitrija Medvedjeva se je predsedniški mandat podaljšal s štirih na šest let. Tako bo Vladimir Putin v primeru zmage predsednikoval še do leta 2024. Sodeč po ustavi, Putinu ne bo omogočena ponovna zaporedna kandidatura. Stopar tako izpostavi dve možnosti: prva predpostavlja Putinov umik iz politike, medtem ko je po drugi strani mogoče predvidevati spremembo ustave, ki bi mu omogočila dodatno kandidaturo. Možen odhod iz politike odpira vprašanje naslednika, saj trenutno ruski politični vrh, kot dobro nakazujejo tudi prihajajoče volitve, nima ustreznega naslednika. Več nam za konec pojasni Stopar: 

Izjava
 

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

pro ameriškega ruskega homofoba:

*Kje smo? V mlačni vojni, verjetno, saj si nihče, tako omenjeni Stoltenberg, ne želi nove hladne vojne. V bistvu pa smo v obdobju, ko se strahovi in grožnje pojavljajo na vseh možnih platformah. Trenutna hibridna, mlačna vojna posega po kemičnih strupih, vplivanju prek spleta, poskusih vplivanja na volitve. To je realnost. Reči, da druga stran ne skuša vplivati, je seveda nesmiselno, a napad z živčnim strupom na ozemlju najmočnejšega politično-obrambnega zavezništva na svetu je zgolj dokaz, da je treba nehati iskati prednosti na račun zaveznic ter se lotiti globalnih razmer z jasno vizijo o realnosti in realnih grožnjah. Si predstavljate, da tovrstno orožje pride v roke teroristom? Večkrat obdelana tema televizijskih nanizank. Ne, ne bomo o tem. Nima smisla. Za odgovornost gre in za odgovore, zato mednarodna skupnost ne bi smela ostati brez odgovorov o ozadju napada v Salisburyju.*

http://www.rtvslo.si/kolumne/mlacna-vojna/449121

Troštu še ni prišlo - da čas hladne vojne ne obstaja več. in da imaš na tem svetu več držav kot pa zgolj Ameriko in Rusijo. uaaaauaauauauuaua

a res? a jih je več?
hahahhahahahahhahaha ... slonček dumbo je tale Troštek.

pa tole je tudi fascinantno:

*V zadnjem obdobju vse pomembnejšo vlogo igra tako imenovani mit zunanjega sovražnika in prizadevanje za vzdrževanje podobe večpolarnega sveta.*

NE. politika, vodenje politike in politične direktive pa se ne izvajajo na podlagi političnih mitov. ŽAL NE. vsaj v razvitih državah razvoja in zahoda, se politika ne dela tako - da osliniš prst, ga pomoliš v veter in potem kot ovca brez glave greš v to smer. hahahhahaha. dragi moji - tako se je politika delala morda 100 let nazaj. hahahhahahah.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness