Radio Jerevan
Za Armenijo je eden politično najbolj razgibanih tednov. Politična kriza v tej državi traja že vse od podpisa mirovnega sporazuma z Azerbajdžanom decembra lani, s katerimi se je za Armenijo precej neugodno končal lanski spopad v Gorskem Karabahu, v zadnjem tednu pa je kriza očitno dosegla crescendo. Prejšnji teden je armenski premier Nikol Pašinjan na Facebooku vojsko obtožil poskusa izvedbe državnega udara. Sam vrh armenske vojske ga je namreč pozval k odstopu z utemeljitvijo, da premier in njegov ministrski kabinet nista sposobna sprejemati ustreznih odločitev, ko se pojavijo kritične situacije.
Eric Hacopian, v Jerevanu delujoči politični komentator in svetovalec, povzame dogajanje tega tedna, začenši s premierjevimi odpuščanji glavnih predstavnikov vojske, protesti in dogovorom med premierjem Nikolom Pašinjanom in predsednikom Armenom Sarksijanom.
Vojska je odstop premierja Pašinjana zahtevala po tem, ko je na njegov predlog predsednik države Armen Sarksijan zamenjal prvega namestnika načelnika generalštaba Tirana Hačatrijana. Razlog za zamenjavo prvega namestnika načelnika generalštaba je bilo njegovo posmehovanje Pašinjanovim izjavam glede raketnega sistema Iskander, ki naj bi bil eno najmočnejših orožij armenske vojske, ki pa se v vojni ni ravno izkazalo.
Pašinjan je sicer pod vedno večjim pritiskom opozicije zaradi lanskoletne sklenitve mirovnega dogovora med Armenijo in Azerbajdžanom po spopadih za Gorski Karabah. Armenija je morala z mirovnim sporazumom Azerbajdžanu odstopiti nadzor nad večjim delom Gorskega Karabaha. Prav zato opozicija premierja, ki je dogovor podpisal, poziva k odstopu, pripisujejo pa mu tudi krivdo za gospodarsko krizo.
Clare Nuttall, urednica BNE IntelliNews, omeni, da je opozicija sedaj opogumljena, verjamejo namreč, da bo izgubljena vojna z Azerbajdžanom pripomogla k padcu premierjeve popularnosti, kar bi pomenilo več možnosti na volitvah zanje. Ljudje so namreč izredno jezni zaradi decembrskega podpisa mirovne pogodbe.
Nikol Pašinjan je pred skoraj tremi leti na oblast prišel z mirno revolucijo pod praporom boja proti korupciji postsovjetske politične elite, ki je povezana z armenskimi oligarhi in zastopa njihove interese. Takrat je imel Pašinjan zelo široko podporo Armencev. Čeprav so sedaj številni razočarani nad rezultati njegove vlade, to še ne pomeni, da je podpora zaradi tega zrasla opoziciji, ki je pred njim dolga leta obvladovala državo.
Politika se je ta teden preselila na ulice. Pašinjan je po pozivu vojske k njegovemu odstopu svoje privržence pozval k protestom. V središču prestolnice Jerevan se jih je zbralo okoli 20.000. Na opozicijskem zborovanju, ki je potekalo v neposredni bližini, pa se je zbralo približno 10.000 ljudi. Protestniki so pred parlamentom postavili šotore in barikade, nekateri so tam ostali tudi čez noč.
Hacopian ob tem opozori, da trenutni protesti sploh niso številčni glede na armensko bogato tradicijo protestiranja, ter predstavi demografsko sliko podpornikov opozicije in Pašinjana, kakor se ta kaže na protestih v Jerevanu.
Pašinjan je na shodu svojih privržencev poudaril, da kljub napetim razmeram, ki se v državi stopnjujejo, do oboroženih spopadov ne sme priti in da je nova politična nestabilnost, ki se odraža v večmesečnih protestih proti njegovi oblasti, še vedno obvladljiva.
Pašinjan je vojsko pozval, naj opravlja “svoje delo varovanja državnih meja in ozemeljske celovitosti” ter da je njeno delo ubogati ljudi in izvoljene oblasti. O pomenu vojske v Armeniji nadaljuje Nuttall.
Hacopian razloži, zakaj je bila vojska desetletja spoštovana in popularna v očeh Armencev.
Izguba v nedavni vojni z Azerbajdžanom je prinesla preobrat javnega mnenja o vojaškem vodstvu.
Pašinjan je kasneje zahteval tudi razrešitev načelnika generalštaba Onika Gasparjana, odlok pa je predsednik države Sarkisjan zavrnil, saj naj pogoste menjave oseb na položajih ne bi rešile politične krize v Armeniji. Predsednik vlade in predsednik države sta se dogovorila, da naj bo zadeva obravnavana na sodišču. Nuttall meni, da se predsednik države s svojimi potezami trudi umiriti napetosti med Pašinjanom in vojsko.
Takšno sodno razrešitev konflikta glede odpuščanja vojaškega vodstva Eric Hacopian vidi kot pozitivno potezo, saj so v končni fazi nad vojsko prevladali civilni voditelji.
V ponedeljek je premier Pašinjan dejal, da je pripravljen na predčasne volitve, če jih bodo podprle opozicijske stranke v parlamentu. Opozicijske stranke podpirajo predčasne volitve. Za naslednika premierja si opozicija želi Vagena Manukjana. Ta je opozoril, da Pašinjan nima več podpore, ter hkrati policijo in varnostne sile pozval, naj se pridružijo njihovemu boju.
Armenska strankarska politika ne poteka na ideološki liniji levice in desnice, ampak se ljudje bolj opredeljujejo za ali proti politični osebnosti, katerih ideološka usmerjenost velikokrat pade izven jasnih razmejitev levice in desnice. Pašinjan je tako kljub neoliberalni ekonomski politiki viden kakor progresiven kandidat. Hacopian o personalizirani armenski politiki.
Eric Hacopian pojasni, zakaj Pašinjan meni, da bo zmagal na predčasnih volitvah.
Nuttall meni, da je Pašinjan močno oslabljen, a pravi, da to ne bo nujno dovoljšni razlog za poraz.
Hacopian predstavi Pašinjana kakor spretnega politika z dobrimi političnimi instinkti.
Kdaj naj bi bile razpisane volitve, za zdaj ni znano. Pašinjan kasneje predlaga tudi referendum o spremembah ustave, ki bi povečala moč predsednika republike. Buren teden v Armeniji tako morda ne pomeni stopnjevanja politične krize, ampak se s sprostitvijo napetosti, ki se kopičijo od neuspešne vojne z Azerbajdžanom, razmere umirjajo.
Kultivirali sta vajenka Sara in Gea.
Dodaj komentar
Komentiraj