TÉŠka naložba
Preiskovalna komisija državnega zbora za TEŠ 6 je v sredo objavila končno poročilo. Eden glavnih problemov je bila že v izhodišču prenizko postavljena teoretična cena premoga. Prav tako so bili problematični pomanjkanje protikorupcijske klavzule, neizvajanje Zakona o javnem naročanju v ključnem času projekta ter eskalacijska klavzula v pogodbi, ki je ceno spreminjala samo navzgor.
Po pričanju Franca Žerdina, ki je bil direktor Premogovnika Velenje med letoma 1992 in 2002, je ideja za izgradnjo bloka 6 nastala pri Ivanu Atelšku in Liberalni demokraciji Slovenije. Prva javna predstavitev ideje pa se je zgodila 6. in 7. junija 2003, ko je Holding slovenske elektrarne priredil 1. Strateško konferenco, na kateri naj bi razpravljali o morebitnih novih energetskih projektih. Takratni novi direktor Uroš Rotnik je predstavil idejo za gradnjo novega, šestega bloka z močjo 600 MW.
Leta 2004 in 2005 je TEŠ naredil tudi investicijsko študijo o moči novega bloka. Rezultate te študije predstavi Matjaž Hanžek, ki je tudi predsednik parlamentarne preiskovalne komisije za TEŠ 6.
Ceno slovenske 600-megavatne elektrarne primerja s ceno poljske elektrarne Patnow 2, ki je bila zgrajena leta 2008.
Ideja TEŠ-a v času konjunkture je bila, da bi z blokom 6 zaslužili z uvozom premoga in naknadno prodajo elektrike v Italijo, kjer so bile cene visoke.
Pri računanju ekonomike gradnje TEŠ 6 je problematična tudi postavljena cena za premog. Cena, ki je predpostavljena in investicijo upravičuje, je 2.25 evra na gigadžul pridobljene energije.
Do predpostavljene cene in utemeljevanja ekonomske upravičenosti projekta na vnaprej določeni ceni je kritičen tudi Asmir Bečarević iz Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije.
Pri gradnji TEŠ 6 je imel po besedah Hanžka pomembno vlogo tudi sindikat Termoelektrarne Šoštanj.
Predsednik sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Branko Sevčnikar se z njim kakopak ne strinja.
27. junija 2008 je direktor TEŠ Uroš Rotnik podpisal pogodbo med Termoelektrarno Šoštanj in francosko družbo Alstom, parafirala pa sta jo takratna generalna direktorja HSE Jože Zagožen in Viljem Pozeb. Vendar je imela ta pogodba več problematičnih točk. Kako je potekalo podpisovanje pogodbe, predstavi Primož Cirman, novinar Siola in avtor knjige o projektu TEŠ 6.
Pogodbo je skritizirala tudi londonska pravna družba.
Najbolj problematično točko pogodbe, eskalacijsko klavzulo, predstavi Hanžek.
Politično odgovornost za projekt Hanžek pripisuje vsem vladam med letoma 2004 in 2012.
Problem je bil tudi, da se pri projektu večino časa ni izvajal zakon o javnem naročanju. Razloge za to predstavi Hanžek.
Vlada je trdila, da lahko vlada odstrani podjetje s podzakonskega spiska, ki posamezna podjetja obvezuje, da so podvržena Zakonu o javnem naročanju. A tudi evropsko pravo temu nasprotuje.
V času prve Janševe vlade je nastal tudi konflikt med ministrom za gospodarstvo Andrejem Vizjakom in ministrom za finance Andrejem Bajukom. Bajuk se je zavzemal za vpis energetskih podjetij na spisek podjetij, ki so podvržena Zakonu o javnem naročanju, Vizjak pa mu je nasprotoval.
Minister za gospodarstvo Vizjak je v sporu zmagal in vlada je 12 podjetij, med njimi tudi TEŠ, črtala s spiska zavezancev za javno naročanje.
V naslednji vladi Boruta Pahorja pa Hanžek glavno politično odgovornost pripisuje prav Pahorju, ministru za gospodarstvo Mateju Lahovniku in ministru za finance Francu Križaniču.
Križanič na očitke, da je bil večkrat obveščen o stanju projekta in ni opozoril na probleme, odgovarja, da se je izvzel iz odločanja in meni, da gre pri poročilu komisije za politično igro.
Križanič je bil tudi v skupini, ki je izbrala jakost 600 MW za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj.
Hanžek ignoriranje opozoril o nepravilnostih projekta s strani direktorja direktorata za energetiko Janeza Kopača očita tudi Pahorjevemu ministru za gospodarstvo Mateju Lahovniku. Poleg tega naj bi Lahovnik pritiskal na Pahorja, da naj ne skliče Strateškega sveta za energetiko leta 2009.
Takratni minister za gospodarstvo odgovornost za TEŠ 6 zvrača na prejšnjo vlado in odgovarja tako:
Zavrača tudi vsakršno ignoriranje opozoril na napake projekta TEŠ 6, ki mu naj bi jih podal Janez Kopač, direktor direktorata za energetiko.
Krivdo za previsoko ceno TEŠ 6 in objektivno odgovornost Hanžek pripisuje tudi Pahorju.
Lahovnika je po odstopu na mestu ministra za gospodarstvo nasledila Darja Radič, pri kateri pa parlamentarna preiskovalna komisija ne ugotavlja krivde. Razloge za to pojasni Hanžek.
Proti ameriški multinacionalki General Electric Power, ki je pravna naslednica družbe Alstom Power, je v teku tožba Holdinga slovenske elektrarne na Dunajskem mednarodnem centru za arbitražo. HSE je tožbo v višini okoli 250 miljonov evrov vložil zaradi protipravne koristi, ki jo je z dobavo opreme TEŠ 6 domnevno pridobila družba Alstom.
Dodaj komentar
Komentiraj