Vse, kar pride od kmeta, ni nujno dobro

Oddaja
6. 8. 2021 - 17.00

Prašičereja je bila nekoč ponos slovenskega kmetijstva, vendar pa se je skozi leta njen pomen za slovensko gospodarstvo zmanjšal, potreba po uvozu prašičev pa je narasla. V letu 2018 je prašičereja predstavljala 8 odstotkov živinoreje, kar je za polovico manj kakor leta 2000. Samooskrba s slovenskim prašičjim mesom je bila na 38 odstotkih, leta 2004 pa na 80 odstotkih. A pozor, morebiti je Slovenija mnogo bolje oskrbovana s svinjino, kakor kažejo uradni podatki. Aprilska raziskava agrarnega ekonomista Aleša Kuharja kaže na razliko med številom pujskov, ki se skotijo pri nas, in številom v Sloveniji zaklanih živali, in sicer za 139 tisoč domačih prašičev, ki izginejo kdove kam. Torej, v Sloveniji se skoti 303 tisoč pujsov, nakar se jih po legalni proda doma ali v tujino 164 tisoč. Ostalih 139 tisoč se najverjetneje proda doma, po domače. V današnjem Kultivatorju tako o sivem trgu, razlogih zanj in nedavnem videu s prašičje farme, ki prikazuje grozljive razmere. 

Pa začnimo pri osnovah. Kmetje danes niso samoumevno proizvajalci hrane, ampak so proizvajalci kmetijskih surovin. Razloži Aleš Kuhar, agrarni ekonomist in avtor nedavne študije o stanju slovenske živinoreje. 

izjava 

Ker vsak kmet torej ne sme klati in prodajati pujsov, kmetje med seboj sodelujejo. Kako si kmetje menjujejo žive pujske ter nato svinjino, kar je še vedno ilegalno, pojasni Kuhar.

 izjava

Kuhar pojasni, zakaj se kmetom splača vstopiti na sivi trg. 

izjava 

Ilegalna prodaja tako lahko poteka na nereguliranih stojnicah ob cestah ali pa kmet meso proda bližnjim gostilnam ter domačinom. Slovenci vendarle nimamo problema s kupovanjem domačega mesa, če gre verjeti filmu Moj ata, socialistični kulak. Še več, morda še najbolj zaupamo lokalnemu kmetu, ki nam proda svoje koline. Pa čeprav so se te izognile zdravstveni inšpekciji. Kuhar o negativnih posledicah sive prašičje ekonomije. 

izjava 

Dvomi o neoporečnosti in etičnosti hrane, pridelane v velikih obratih, niso neosnovani. Kljub strožjemu nadzoru je namreč očitno, da je panoga polna problematičnih praks. K nezaupanju ljudi v industrializirano kmetijstvo, je letos precej pripomoglo poročilo o razmerah na eni večjih slovenskih prašičjih farm. Na spletu se je znašel posnetek iz notranjosti prašičje farme Ljutomerčan. Samo Cukr, član društva AITP, pojasni, kako je nastal posnetek s kmetije Ljutomerčan. 

izjava 

Cukr o tem, zakaj so raziskovali prav to kmetijo, kjer letno vzredijo petnajst tisoč prašičev. 

izjava 

Direktor kmetije Ljutomerčan Miha Kuhar pravi, da deli tega posnetka izvirajo iz njegove kmetije, da pa ni mogoče, da bi bili posnetki novi. Trdi, da so posnetki nastali pred letom 2018. Samo Cukr o datumu nastanka posnetka. 

izjava 

Postavilo se je torej vprašanje, kako da ni takšnih razmer odkrila inšpekcija.

izjava 

Ana Lah, novinarka časnika Večer, ki je poročala o razmerah na farmi Ljutomerčan, izpostavi, da problematika nadzora izvira tako iz premajhnega števila inšpektorjev kot preohlapno napisane zakonodaje.

 izjava 

Problem pa tiči tudi v tesnih odnosih med inšpektorji in kmeti. 

izjava 

Še več, inšpektorji so v skušnjavi, da bi ignorirali nehumane razmere na kmetijah, saj so koncesionarji, ki jih zaposlujejo, torej plačujejo, mnogokrat podjetja, ki jih morajo pregledovati. Tako se torej večkrat zgodi, da inšpektorji svoj obisk najavijo, namesto da bi izkoristili možnost nenadnega nenapovedanega pregleda. 

Napredek pa je bil dosežen na področju Evropske unije. Evropska komisija je napovedala odpravo uporabe kletk pri reji živali. Namen teh je, da preprečijo, da bi v natrpanih hlevih svinja pomendrala lastne prašičke. Kletka ji onemogoči skoraj vsak gib. 

Komisija je sprejela tako imenovano Evropsko državljansko pobudo, pobudo, ki jo mora s podpisi podpreti vsaj milijon državljanov Evropske unije iz vsaj četrtine članic. Pobuda End the cage age je šele šesta od 81 pobud, ki ji je z zbranimi 1,4 milijona podpisi uspelo preseči zahtevani prag 1 milijona podpisov. Na podlagi ljudske volje je Evropska komisija napovedala, da bo do 2023 oblikovala zakonski predlog o prepovedi kletk pri evropski živinoreji. Kletke naj bi nato dejansko prepovedali do leta 2027. 

Nevladna organizacija Compassion in World Farming je sprožila kampanjo, v kateri je sodelovalo 170 organizacij za prepoved uporabe kletk pri živinoreji. Elena Artico iz Compassion in World Farming o kampanji in njenem cilju. 

izjava 

Zakonski predlog prepovedi uporabe kletk v živinoreji, ki ga bo do 2023 pripravila Evropska komisija, bodo morale nato podpreti še članice. Elena Artico v upanju, da bodo članice podprle ta predlog, našteje nekaj evropskih pozitivnih potez v smer zaščite živali.

izjava 

Elena Artico pa opozori tudi, da je Evropska komisija napovedala nove standarde za uvožene mesne oziroma izdelke živalskega izvora, ki jih bodo morali upoštevati prostotrgovinski sporazumi. 

izjava

Kuhar zaključi z oceno stanja slovenske živinoreje, ki je pod globalnim pritiskom mednarodnih korporacij. 

izjava 

Morebiti se nam torej počasi le obetajo spremembe na področju varstva živali in kakovostnejše, bolj varne hrane. Mogoče to celo dočakamo, preden bodo začeli pujsi leteti. 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.