Zdravstvo v stari krizi na steroidih

Zdravstvo v stari krizi na steroidih

Oddaja
2. 10. 2020 - 18.13

Apokaliptični dogodki, med katere pandemije spadajo, ponavadi opomnijo na že dolgo obstoječe probleme in jih še poslabšajo. Tako se je moralo slovensko zdravstvo, ki je že v normalnih razmerah finančno in v določenih sektorjih kadrovsko podhranjeno, soočiti s potrebo po ureditvi v obliko, ki bi hkrati opravljala svoje običajne naloge in skrbela za zdravljenje obolelih s covidom-19 ter preprečevanje širjenja virusa. Pandemija je tako še povečala obremenjenost zdravstvenih delavcev, ki so bili razporejeni na vstopne točke, kar je pripeljalo do zgodb pacientov, ki po dneve na telefon niso dobili svoje družinske zdravnice. Čakalne dobe so se kot posledica pandemije najverjetneje povečale, vendar uradnih podatkov nimamo oziroma je zadnji uradni podatek iz marca. Prav tako so se povečali izdatki zdravstvenih domov, ki niso kriti s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V današnjem Kultivatorju tako o stalnih problemih slovenskega zdravstva in predlogih rešitev. 

Na vstopnih točkah so do danes opravili 231 tisoč testiranj. V septembru so vsak delovni dan testirali med 2.000 in 3.700 morebitnih okuženih, medtem ko so avgusta dnevno testirali največ 1200 ljudi. Na račun porasta testiranj pa primanjkuje zdravnikov, ki bi se posvetili pacientom, ki niso okuženi s koronavirusom. 

Marjan Pintar, predsednik združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, o preobremenjenosti zdravstvenih delavcev v času pandemije, ki izvira iz namenitve delavcev za potrebe opravljanja testiranj in povečanja administrativnega dela za ostale zdravnike. 

izjava 

Zaradi pandemije je treba prek telefonskega klica pridobiti zdravniško dovoljenje za obisk ambulante, kar pa je pogosto zaradi preobremenjenosti osebja dolgotrajen postopek. Pintar o času, ki ga medicinske sestre družinske medicine sedaj porabijo za klice in presojanje, kateri pacienti morajo priti v ambulanto. 

23 splošnih zdravnikov v Kranju oddalo odpoved pogodb o zaposlitvi zaradi preobremenitev
 / 2. 4. 2019

izjava 

Z namenom razbremenitve medicinskih sester družinskih zdravnikov je združenje zdravstvenih zavodov ministrstvu za zdravje predlagalo, da družinskim medicinskim sestram v času epidemije pomagajo referenčne sestre. 

izjava 

Pa vendar problem dostopa pacientov do zdravnikov in problem čakalnih vrst ne leži le v kadrovski podhranjenosti. Ta namreč ne obstaja v vseh sektorjih javnega zdravstva. Vsekakor pa že leta obstaja v družinski medicini. 

Brigita Skela Savič, predstojnica katedre za zdravstvene vede Fakultete za zdravstvo Angele Boškin o kadrovski podhranjenosti in kako je ta le delček rešitve za izboljšanje slovenskega zdravstva. 

izjava 

Drug problem je pomanjkanje financ. V prvi polovici letošnjega leta se je v rdečih številkah vilo 39 od skupno 104 zdravstvenih zavodov. Skupaj so pridelali 23 milijonov evrov izgube, kar je 10 milijonov več kot lani. Največ, nekaj manj kot 6 milijonov izgube, ima Univerzitetni klinični center Ljubljana. To je zato, ker lahko manjše bolnišnice višek pacientov pošiljajo v večje bolnišnice, ta presežek pa se nabere v UKC Ljubljana in UKC Maribor, ki sprejmeta vse paciente. Osnovni problem je predvsem v tem, da so predvidena sredstva premajhna za potrebe, s katerimi so soočene ambulante.  

Bolnišnice se zaradi sistema razdeljevanja sredstev utapljajo v izgubah
 / 21. 3. 2017

Zneski Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije so med drugim premajhni tudi v primeru izplačila plač zaposlenim. Ti imajo po kolektivni pogodbi, ki velja za celotni javni sektor, zagotovljene plače po plačni lestvici, vendar pa Zdravstveni zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zdravstvenim ustanovam izplačuje 3,6 odstotka manj sredstev, kot jih ti potrebujejo za plače zaposlenim. Zaposleni so torej plačani, kot jim pripada po kolektivni pogodbi, vendar morajo 3,6 odstotka kriti zdravstvene ustanove same. Razkorak med zneskom, ki ga dobijo s strani Zavoda, in tistim, ki ga izplačajo zaposlenim, nanese 43 milijonov evrov.  

Pintar o razliki med denarjem za plače zaposlenih, ki ga ZZZS izplačuje zdravstvenim ustanovam, in zneskom, ki bi ga morali plačevati, da bi s tem upoštevali kolektivno pogodbo javnega sektorja. 

izjava 

Podobna zgodba se odvija med Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in zdravstvenimi ustanovami, ko gre za določanje sredstev za zdravstvene storitve. Enkrat letno zdravstveni zavodi in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije sklenejo pogodbo o višini izplačila, ki ga ZZZS nameni zdravstvenim zavodom za opravljanje storitev. Ta znesek je skorajda vedno manjši kakor dejanska sredstva, ki jih zdravstvene ustanove potrebujejo za vse svoje stroške. Skela Savič o sistemu izplačil Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in pomanjkanju ključnega podatka; koliko operacij in pregledov bi zdravniki lahko izvedli, če denar ne bi bil ovira? 

izjava 

Preobremenjeni družinski zdravniki in miren minister
 / 8. 2. 2019

Krajšanju čakalnih vrst je namenjen tudi bodoči razpis ministrstva za zdravstvo, ki je še v pripravi. Nacionalni razpis za skrajševanje čakalnih dob namenja 42 milijonov evrov direktno iz proračuna krajšanju čakalnih vrst, saj je število čakajočih pacientov nad dopustno mejo največje. Ta denar je že zagotovljen v proračunu kot del petega protikorona paketa ukrepov.  

Skela Savič kritizira sklicevanje ministrstva, da je cilj zmanjševanja čakalnih vrst, ki so nastale v času epidemije, hkrati pa podatki o trenutnih čakalnih vrstah sploh ne obstajajo. 

izjava 

Na razpis se lahko prijavijo tako javni kakor zasebni zavodi, kljub temu da je breme obravnave koronavirusa prevzelo predvsem javno zdravstvo. Po mnenju ministra Gantarja, citiramo: »Za pacienta je pomembno, da je zdravstvena storitev opravljena, ne glede na to, ali jo opravi zdravnik v javni zdravstveni mreži ali zasebnik. Ključno je, da bo ta obravnava pravočasna, kakovostna in brez plačila iz žepa.« Skela Savič pojasni, kako  kriteriji razpisa favorizirajo zasebno zdravstvo. 

izjava 

Skela Savič opozarja, da je treba biti kritičen do razpisa za krajšanje čakalnih dob na načelni ravni, saj takšen razpis daje prednost privatnemu zdravstvu pred javnim in je morebiten znak večje privatizacije slovenskega zdravstva. 

izjava 

Na podlagi podatka, kateri zdravstveni zavodi in sektorji zdravstva so sposobni opraviti več pregledov, v kombinaciji s podatkom, katere čakalne vrste so najdaljše, bi torej lahko namenili denar področjem, kjer so čakalne vrste dolge, delavci pa na voljo za opravljanje storitev. Skela Savič o tem, kako bi moral minister Gantar izvesti razpis za skrajševanje čakalnih vrst, da bi ta dejansko skrajševal čakalne vrste javnega zdravstva. 

izjava 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.