V Turčiji še vedno potekajo pogajanja glede oblikovanja nove vlade. Trenutno je v igri velika koalicija med dosedanjo vladajočo Stranko za pravičnost in razvoj, bolj znano pod turško kratico AKP ter kemalistično Republikansko ljudsko stranko, s kratico CHP, omenja pa se tudi manjšinska vlada kemalistov in skrajno nacionalistične Nacionalne ljudske stranke, okrajšano MHP z zunanjo podporo pretežno kurdske levičarske Ljudske demokratične stranke, krajše HDP.

Pestro pa je tudi politično dogajanje na ulici, ne le po kuloarjih. Kot smo že omenili v zadnjem javljanju, je bil v Amedu ubit vodja humanitarnega krila kurdske islamistične stranke HU-DA-PAR, Ajtač Baran, kot povračilni ukrep pa so bili kasneje ustreljeni trije člani kurdske levičarske stranke HDP. V svojem prvem odzivu za javnost je sopredsednik HDP-ja Salahadin Demirtaš zavrnil obtožbe, da za umorom Aytaça Barana stoji njegova stranka HDP, ki naj bi bila po mnenju vladajočih struktur le legalno krilo Kurdske delavske stranke bolj znane pod kratico PKK. Dejal je, da sta HDP in PKK ločeni stranki, za delovanje slednje pa je odgovoren Abdulah OšalAn, ki v zaporu na otoku Imrali že dva meseca čaka na nadaljevanje mirovnih pogajanj.

Poleg tako imenovanega Kurdskega vprašanja pa bo morala nova turška vlada rešiti tudi vprašanje beguncev, ki iz Sirije še vedno bežijo v svojo severno sosedo. Tokratni val skoraj 20.000 Sircev prihaja v Turčijo iz province Hasaka, od koder bežijo pred napredujočim Daeshom, v naših koncih znanim kot ISIS. Morda je povolilni čas pravi za razmislek o tem, ali ni morda smotrnejša od spopadanja s teroristično skupino, kar počne trenutna vlada, pomoč beguncem, ki prihajajo v državo.

Med tem se je v Kairu zaključila konferenca sirske opozicije, ki ni prišla do nikakršnih novih zaključkov glede usode razpadle države. Pomembnejše in spodbudnejše dogajanje trenutno poteka na vzhodu Sirije, kjer se ženske in ljudske kurdske zaščitne enote, YPG in YPJ spopadajo z Daeshem z namenom vzpostavitve koridorja do ozemlja, ki je pod nadzorom iraških Kurdov. V primeru preboja tako Kobane ne bi bile več enklava, obnova tega mesta pa je trenutno odvisna od dobre volje Turčije.

Američani bodo v Irak napotili dodatnih 450 vojaških inštruktorjev, ki naj bi skrbeli za usposabljanje novih enot iraške vojske. Te naj bi bile sestavljene predvsem iz sunitskega dela prebivalstva, ki je zaradi svoje izključenosti iz vladanja v državi rahlo užaljen in svoje bojne usluge raje nudi Daeshu. Iraške sunitske sile naj bi se tako najprej vključile v boje za mesto Ramadi, ki ga zaenkrat še nadzoruje Daesh. Kako uspešni bodo Američani s svojo novo strategijo inkluzivnosti, je precejšnje vprašanje, podobno nezanesljiva pa sta tudi uspešnost in pogostost zračnih napadov mednarodne koalicije na položaje Islamske države. Enemu takih napadov smo imeli sicer v noči iz srede na četrtek možnost prisluhniti tudi sami. Impresivnost ni pod vprašajem.