Na podlagi resolucije, ki jo je aprila 2009 na veliko veselje domačih anti komunistov sprejel Evropski parlament, tudi v Republiki Sloveniji, kot je danes zapisala in v svet odposlala državna tiskovna agencija, od leta 2012 na današnji dan 23. avgusta uradno praznujemo Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Tako osrednji dogodek, kot pravzaprav glavnina vseh spominskih  aktivnosti, bo tokrat potekala v Ljubljani, ponovno v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in v sodelovanju z Vojaškim vikariatom Slovenske vojske ter župnijo svetega Nikolaja v Ljubljani. Ne glede na to, da gre za pravzaprav evropski spominski dan in evropsko politično pobudo v evropskem parlamentu že od nekdaj največje evropske politične skupine oziroma Evropske ljudske stranke, pa že od leta 2014 osrednji dogodek spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov poteka pred spominsko ploščo, ki jo je takrat, kot danes pravi državna tiskovna agencija, v čast slovenskim žrtvam vseh treh, poudarek je torej na treh, vseh  treh totalitarnih režimov pred veleposlaništvom Združenih držav Amerike v Ljubljani odkril takratni ameriški veleposlanik Joseph A. Mussomeli.

Torej evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov boste žrtve aktualnega domačega demokratičnega režima, če se boste odzvale vabilu Študijskega centra za narodno spravo, lahko danes popoldne obeležile pred stavbo veleposlaništva demokratičnega režima države, katere predsednik Donald Trump je nedavno kot glavni zasuk v zunanji politiki do Afganistana zastavil, da se ameriškega denarja ne bo več zapravljalo za poskuse obnove civilne infrastrukture in države, pač pa da se ga bo tam, tako kot že ves čas denimo v Siriji, namenjalo zgolj še za ubijanje teroristov. Sam datum oziroma prav 23. avgust pa se je sicer samooklicani desnosredinski večini evropskih poslancev zdel najbolj primeren zaradi golega zgodovinskega dejstva, da je bil prav 23. avgusta 1939 podpisan kasneje sicer predvsem po nacional-socialistični zaslugi propadel pakt med takratno Nemčijo in Sovjetsko zvezo, katere rdeča armada je kljub silnim izgubam na vsej vzhodni fronti nenazadnje leta 1945 le prva in pred ameriškimi zavezniškimi silami prišla do samega Berlina kot prestolnice propadlega in kapituliranega nacističnega režima.

V imenu organizatorja bo torej kar na pločniku pred veleposlaništvom v Ljubljani zbrano občestvo žrtev domačega demokratičnega režima najprej nagovorila direktorica Andreja Valič Zver, ki ob tem da predseduje Arhivski komisiji, sodeluje v svetu Zbora za republiko in glavnem odboru Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve ter je tudi članica upravnega odbora Agencije EU za temeljne pravice, izvršnega odbora Evropske platforme spomina in vesti ter vodstva Slovenske demokratske stranke, že od prve Janševe vlade oziroma leta 2008 vodi tudi Študijski center za narodno spravo. V imenu ameriškega demokratičnega režima, ki ščiti bele neonaciste in supremaciste, protestnike proti politikam aktualnega predsednika pa razganja s policijskimi palicami, gumijastimi metki in solzivcem, ter ki je na Slovenskem peščico dolarjev le namenil za samo izdelavo in postavitev spominske plošče slovenskim žrtvam vseh treh, še enkrat poudarek je le na vseh treh totalitarnih režimov, pa bo tokrat spregovoril zgolj namestnik ameriškega veleposlanika Gautam Rana.

Direktorica Študijskega centra za narodno spravo in namestnik ameriškega veleposlaništva bosta pred spominsko ploščo na ograji in pločniku položila tudi cvetje, potem pa se gre k svetemu Nikolaju še na mašo. Ne glede na to, da so vsaj po drugi svetovni vojni in naprej ter do malo prej v ameriški zunanji politiki še kako dobro vedeli, kdo se je s kom bojeval in na kateri strani, nenazadnje pa je denimo prav reševanju ameriških vojaških pilotov na s strani partizanov osvobojenem ozemlju med drugo svetovno vojno posvečena tudi mladinska filmska klasika Ne joči Peter, bo to, da bo te dni pač Razdružene države Amerike zastopal zgolj namestnik ameriškega veleposlanika preprosta posledica dejstva, da se ameriški predsednik še ni dokončno odločil, koga od največjih donatorjev svoje predsedniške kampanje ne bi užalil s ponudbo veleposlaniške funkcije v državi, kjer mora ameriški veleposlanik vsako leto znova kar na pločniku pred ograjo nekaj govoričiti ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov.

Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov je politični projekt evropske desnice, preprosta posledica dejstva, da je bila kolaboracija z nacističnim in fašističnim režimom marsikod po Evropi še veliko večji in bolj usoden problem, kot je to gotovo bil tudi na Slovenskem, in da so bile s tem povezane izvensodne reperkusije antifašističnih zmagovalcev marsikod še toliko bolj zločinsko sistematične, kot so očitno v zmedenih povojnih letih jugoslovanskega razkola s Sovjetsko zvezo bile tudi na Slovenskem. In zato je sicer povsem razumljivo, da na danšnji dan praznujejo predvsem tiste politične sile, katerih cilj je rehabilitacija in zgodovinski revizionizem domačih kolaboratorjev oziroma pripadnikov vaških domobranskih straž ter podobnih, nemški ali italijanski komandi podrejenih odredov. Toda tako to gre. Glede na dnevno rast civilnih žrtev vojaških intervencij v imenu človekovih pravic in demokracije se moramo danes še toliko bolj kot kadarkoli prej spominjati predvsem vseh teh, samih po sebi pač bolj aktualnih žrtev demokratičnih režimov.

Odpoved: Tudi za tokratni N-euro moment sem z žrtvami demokratičnega režima, ki obeležujejo evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov, v zobeh poskrbel Tomaž Z.