Fiktivna koalicija in Vlada

Fiktivna koalicija in Vlada

Mnenje, kolumna ali komentar
24. 10. 2018 - 16.00

Šele na izrecno zahtevo Alenke Bratušek, predsednice Stranke Alenke Bratušek in ministrice za infrastrukturo, se bodo jutri pred sejo Vlade Marjana Šarca sestali predsedniki koalicijskih strank in razpravljali o prednostnih nalogah in izpolnjevanju koalicijskih zavez, ki sicer so definirane v koalicijski pogodbi strank Lista Marjana Šarca, Socialni demokrati, Modernega centra, Alenke Bratušek in Demokratičnih upokojencev Slovenije. Da sicer v tej manjšinski koaliciji kar petih političnih strank, ki brez dogovora z Levico še naprej premorejo zgolj 43 lastnih poslanskih glasov, kar je z dvema manjšinskima vred še vedno premalo za sprejemanje kakršnihkoli že odločitev, za katere je potrebna vsaj minimalna parlamentarna večina, vse pač ne štima, je bilo sicer jasno že prejšnji teden po seji Vladi, na kateri 3 ministri Stranke Alenke Bratušek in potemtakem tudi ona osebno niso podprli vladnih in potemtakem tudi koalicijskih izhodišč za pogajanja s sindikati javnega sektorja. Da pa ta koalicija pravzaprav niti ne obstaja in da se njene članice pravzaprav že pripravljajo na naslednje predčasne volitve, pa so ta teden pokazala še koalicijsko neusklajena in razdvojena stališča njenih članic o tem, kdo naj bo ta, ki bo v Ustavnem sodišču nadomestil sodnico Jadranko Sovdat, na podlagi katerih je Andraž Teršek umaknil kandidaturo.

Nasploh je moč vsake koalicije in njenih posameznih členov sicer na preizkušnji prav ob najzahtevnejših kadrovskih vprašanjih, kamor ob imenovanje ustavnih sodnikov nedvomno sodita še varuh človekovih pravic in guverner Banke Slovenije, ki sta še dve kadrovski vprašanji, ob katerih pri zdravi pameti o tem, da imamo neko koalicijo in Vlado Marjana Šarca pač niti ne moremo govoriti, saj je predpogoj za to vendarle neko usklajeno delovanje tako v samem Državnem zboru kot v občem političnem prostoru. Primarni problem te koalicije in Vlade, ki je nenazadnje postal tudi temeljni problem političnega realista in kandidata za ustavnega sodnika Andraža Terška, tako res je, da sama in niti s pomočjo obeh glasov manjšinskih poslancev italijanske in madžarske etnične skupnosti ne more zagotoviti potrebnih 46 poslanskih glasov za izvolitev kateregakoli že ustavnega sodnika ali sodnice. Toda še bolj bistveno poguben problem zaenkrat še naprej samo na papirju koalicijske pogodbe obstoječe Vlade in koalicije Marjana Šarca je, da se vse bolj zdi, da se niti med sabo ne zmore kaj konkretnega dogovoriti.

Andraža Terška so tako ob njegovi kandidaturi za v kratkem izpraznjeno mesto ustavnega sodnika ob Listi Marjana Šarca podprli le še Socialni demokrati in Slovenska nacionalna stranka, iz Stranke modernega centra pa pikro sporočili, da pričakujejo, da bo predsednik republike Borut Pahor vložil več napora v iskanje kandidatov, da bo izbira verodostojnejša in bolj pestra. Na poziv predsednika republike sta se sicer prijavila dva kandidata, ob Andražu Teršku, ki gre marsikomu iz marsikatere vladne stranke še posebej pa posameznikom iz SMC na živce zaradi svojega publicističnega delovanja ob sprejemanju spornih novel zakonov o tujcih in obrambi, še javno neznani Boštjan Pintar, toda politični vakum in nesoglasje domnevno koalicijskih strank je izkoristila največja parlamentarna in opozicijska stranka SDS ter za kandidatko predlagala Verico Trstenjak, dolgoletno generalno pravobranilko na Sodišču Evropske Unije.

In čeprav gre v primeru kandidatke, ki jo je za ustavno sodnico namesto Jadranke Sovdat predlagala največja parlamentarna in opozicijska stranka SDS, za spremembo za ugledno pravno strokovnjakinjo, je na Ustavnem sodišču že en tak nekdanji kolumnist, ki je šel in še gre marsikomu na živce, pa to nemara ponovno prav zaradi podpore prav SDS pri imenovanju Klemena Jakliča ni bilo tako problematično, kot je to v primeru Andraža Terška. Toda tako to gre. Glede na to, da so se zanj ob največji vladni stranki LMŠ zavzeli le še v Socialnih demokratih in Slovenskih nacionalistih, in glede na to da se utegne zgoditi, da bo za ustavno sodnico imenovana kandidatka največje parlamentarne in opozicijske stranke, je samo po sebi jasno, da je o Vladi in koaliciji Marjana Šarca ne glede na to, kaj bi se naj jutri na koalicijskem vrhu uskladili, te dni res težko govoriti.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z vse bolj fiktivno koalicijo in Vlado Marjana Šarca še na primeru odstopa od kandidature za ustavnega sodnika dr. Andraža Terška v zobeh poskrbel Tomaž Z.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness