Evropska komisija je ta teden poskrbela, da se gospodarskega okrevanja in napredka v domači državi v kratkem ne nadejajo niti najbolj nepopravljivi optimisti. V prihodnjem letu bo Slovenija v primerjavi z vsemi državami Evropske unije razen Cipra še naprej zaostajala na področju gospodarskega okrevanja in poti iz te umetno ustvarjene krize, ki vse bolj postaja permanentna in bo na Slovenskem to očitno ostala tudi v prihodnje, ko se bo preostala Evropa z izjemo držav grešnih kozlov kot sta ob Cipru še vsaj Grčija in Španija iz krize že pobrala. Toda medtem ko Evropsko komisijo na sploh skrbi zgolj še to, kako tudi za tako brezobziren kapitalizem, kot ga imamo in poznamo, nesprejemljivo visoko brezposelnost znižati, da ne bo izginila, pač pa postala sprejemljiva, tekoče domače notranje politično dogajanje pritrjuje tezi, da Republika Slovenija ni zgolj gospodarsko, pač pa tudi demokratično zaostala država.

Kljub temu da se sicer zdi, da je celotna notranje politična pozornost te dni že povsem osredotočena na prihodnji teden, ko bodo v Državnem zboru glasovali o predlogu proračunov za prihodnji dve leti in nanju vezani zaupnici vladi Alenke Bratušek, ki je glede na politični oportunizem strank aktualne koalicije in vlade bržkone že vnaprej dobljena zadeva, pa je na političnem dnevnem še kar nekaj zadev, ki lahko v temeljih zamajejo tako javno finančno prihodnost kot prihodnjo raven demokratičnosti države. Predlog proračuna za prihodnji dve leti tako že vsebuje prilive v Državnem zboru še ne potrjenega zakona o davku na nepremičnine, kateremu nasprotujejo predvsem lokalne skupnosti, gospodarstveniki, obrtniki in kmetje, zaradi katerih je na čelu nasprotovanj po politični funkciji opozicijska Slovenska ljudska stranka. Nasprotniki davka na nepremičnine tako pripravljajo javne tribune, zbirajo podpise peticije in aktualni koaliciji ne prav uspešno pod noge podtikajo razna proceduralna polena.

Toda glede na to, da je, potem ko se je nekoliko pustila prositi in so na njeno pobudo v koaliciji uveljavili v javno finančnem smislu popolnoma nepomembno kompromisno rešitev postopnega obdavčevanja nepremičnin, v imenu interesa ostati pri izvršnem in zakonodajnem koritu do konca tega državnozborskega mandata popustila še korporativna interesna skupina upokojencev v Državnem zboru oziroma stranka DESUS, je tudi uveljavitev te nove in višje dajatve za lastnike nepremičnin na Slovenskem pravzaprav zgolj še politična formalnost. Naslednja za proračunske načrte vlade in koalicije lady Bratušek v prihodnjih dveh letih bolj kočljiva zadeva je izplačilo plačnih nesorazmerij, ki ga je javnim uslužbencem po mnenju slovenskih sodišč in sindikatov nezakonito odrekla prejšnja druga dobra Janševa vlada, pogajanja o poteku in višinah izplačil pa vodi takrat in danes minister Gregor Virant.

Pri plačnih nesorazmerjih tako ni več vprašanje, ali jih, ampak še zgolj kdaj in v kakšnih rokih jih poravnati. V tej vladi notranji minister Gregor Virant bi sicer naj bil glavni pogajalec države, pravzaprav pa aktualne koalicije in vlade, tudi pri predlogu zakona o odškodninah za izbrisane, ki so ga včeraj obravnavali in s koalicijskimi glasovi dopolnjevali ter nenazadnje potrdili na seji državnozborskega odbora za notranjo politiko. Da pogajanj z oškodovanimi pravzaprav sploh ni bilo in da so zvišane odškodnine iz 40 na 50 evrov za mesec izbrisa zgolj kozmetični popravki, so z demonstrativnim odhodom iz seje potrdili tam sprva navzoči predstavniki izbrisanih.

Toda za koalicijo in vlado lady Bratušek so to zgolj malenkosti, potrjen kompromisarski predlog zakona pa za denimo koalicijsko poslanko Janjo Klasinc kronski dokaz, da se je materije izbrisa prvič zares lotila šele sedanja koalicija in vlada. Da jo je sicer k temu zavezala in primorala prav sodba Evropskega sodišča za človekove pravice, pa je bilo na včerajšnji seji odbora za notranjo politiko bolj kot ne spregledana zadeva. V povsem enaki luči gre sicer za razumeti tudi poziv aktualnega notranjega ministra Gregorja Viranta, da bo Slovenija v primeru nesprejetja zakona o odškodninah za izbrisane, kot ji je črno na belem naložilo Evropsko sodišče za človekove pravice, v Evropi in svetu izpadla kot država, ki krši človekove pravice.

Ker mora sicer prav po službeni dolžnosti na Svetu Evrope prav Gregor Virant često pojasnjevati, zakaj se to še ni zgodilo in zakaj se odločba sodišča ne spoštuje, on sam že najbolje ve, da je Slovenija vsaj v širni Evropi prav zaradi izbrisa že poznana kot država, ki še naprej sistematično krši človekove pravice, in da bo to vse do končne in vsaj za Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu sprejemljive odškodninske sheme za žrtve izbrisa tudi ostala.

Toda Republika Slovenija že kar nekaj časa velja tudi za pomanjkljivo demokratično državo tudi na področju financiranja političnih strank in volilnih ter referendumskih kampanj, kar prav tako dobro vedo tako člani odbora za notranjo politiko kot sam notranji minister Gregor Virant. Toda ne glede na to se je pred dobro uro prav na Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo začela razprava o predlogih sprememb in dopolnitev Zakona o političnih strankah in Zakona o volilni in referendumski kampanji, s katerimi bodo domače politične stranke že v prihodnjem letu za lokalne in evropske volitve porabile za tretjino več sredstev kot prej, prav tako pa bodo po vsakih volitvah upravičene še do višjih sredstev, kot jim glede na osvojeni rezultat pripadajo sedaj.

Da je Slovenija gospodarsko zaostala država, smo sicer vedeli, tudi brez da nam je to zviška sporočil še evropski komisar Oli Rehn. Politično mešetarjenje z davkom na nepremičnine, izplačili nezakonito odvzetih plačnih nesorazmerij in odškodninami za izbrisane pa potrjuje, da domača Republika ostaja tudi demokratično zaostala država. Toda tako to gre. Politične stranke koalicije so in bodo zase že poskrbele, državljani pa naj se znajdemo sami.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z gospodarsko in demokratično zaostalo državo Slovenijo v zobeh poskrbel Tomaž Z.