Poslanska skupina največje opozicijske stranke SDS ima sama več kot dovolj poslanskih podpisov za interpelacijsko inflacijo, ki jo zadnje nmesece uprizarja v Državnem zboru. Za današnjo, kronsko interpelacijo zoper kar celotno Vlado Mira Cerarja je tako predvidenih kar 16 ur poslanske razprave, če pa ob koncu sploh bodo predlagali kake konkretne sklepe, pa se bodo v Slovenski demokratski stranki šele odločili tekom razprave. Ta interpelacija je bila sicer v državnbozborsko proceduro tudi uradno vložena zaradi kršenja ustave in zakonov, neuresničevanja zavez iz koalicijskega sporazumja vladnih strank SMC, DeSUS in SD, slabega upravljanja z državo in državnim premoženjem ter vse večjega razvojnega zaostanka za primerljivimi državami v EU. Prvopodpisani pod interpelacijo in predsednik SDS Janez Janša pa je ob njeni vložitvi pribil, da zahtevajo razpravo o delu šibke vlade brez hrbtenice, ki je lahek plen botrov in lobijev ter občasno tudi bruseljske administracije in ki je po več kot polovici mandata uresničila le deset odstotkov zavez iz lastnega koalicijskega sporazuma.

Predsednik po številu osvojenih poslanskih mandatov druge najštevilčnejše politične stranke v tem državnozborskem mandatu sicer kot nekdanji že dvakrat predsednik Vlade dobro ve, da je za uspešno vladno delo bolj kot izpolnjevanje predvolilnih koalicijskih zavez usodna in pomembna trdna koalicijska večina. In tokrat bo kljub zapletom na dvojni fronti s sindikati javnega sektorja in zdravniki ta ostala trdna, kar nenazadnje je tudi glavni razlog, da si v SDS prav veliko ne belijo glav s predlogi z vnaprej na politično zavrnitev obsojenih po-interpelacijskih sklepov. Še več, kljub svarilom vodje poslanske skupine SMC Simone Kustec Lipicer, da gre danes v državnem zboru za sejo velikih besed, ki pa smo jih ljudje že siti, saj od njih nimamo nič, se bo predsednik vlade Miro Cerar podal v politično igro po diktatu SDS in interpelacijsko priložnost izkoristil prav za to, da bo tako poslancem kot širši javnosti predstavil prav delo vlade, njene dosežke in vizijo.

Ključen problem vsake opozicijske interpelacije sicer je, da gre predvsem za vnaprej pogojene interpretacije njene vsebine, tako v širši javnosti kot samemu državnemu zboru. Ne glede na to kaj in kako bo to povedal, pristaš politike SDS Miru Cerarju že vnaprej pač ne bo verjel na besedo. In enako bo volilec za katerokoli že stranko vladne koalicije pač že vnaprej skeptičen do katergakoli že političnega konstrukta Janeza Janše in SDS. Tako bo današnjih 16 ur maratonske razprave v prazno namenjenih predvsem in zgolj utrjevanju obstoječih volilnih teles, tako koalicije kot SDS, do te interpelacije politično neopredeljeni pa bodo tudi ostali neopredeljeni za nobeno od teh dveh plati iste politične medalje, ki danes ves dan krešeta politična mnenja v prazno v veliki razpravni dvorani Državnega zbora.

Kljub temu da se tudi po besedah predsednika vlade in koalicije danes v Državnem zboru izgublja precej časa, energije in denarja, je interpelacijo kot pravico opozicije potrebno spoštovati. Iz stranke modernega centra sicer še sporočajo, da odgovornost za sprejete rešitve nosijo vladajoče stranke in da bo račun na koncu tako koaliciji kot opoziciji izstavilo domače volilno telo. Manj nujno kot pravico do interpelacije pa je očitno v aktualni koaliciji nujno spoštovati samo opozicijo. Po besedah Franca Jurše iz DESUS je obnašanje SDS neproduktivno in neodgovorno, saj s stalnim vlaganjem interpelacij in zasuvanjem ministrstev s poslanskimi vprašanji obremenjujejo in onemogočajo delo vlade, blokirajo delo državnega zbora ter umetno ustvarjajo krizne razmere. Vodja poslanske skupine prav tako koalicijskih Socialnih demokratov Matjaž Han pa ugotavlja, da so se vladna koalicija in vsa država prisiljeni ukvarjati s kompleksi SDS, namesto da bi se ukvarjali s problemi te države.

Tudi Matjaž Han je sicer že dovolj časa poslanec, da bi lahko vedel, da kompleksi tako SDS kot njenega predsednika pač so eden od realnejših problemov prav te države. Kako drugače razumeti očitek prvopodpisanega predlagatelja interpelacije zoper celotno vlado Mira Cerarja, da si ta z davkoplačevalskim denarjem kupuje dober piar za slabo delo in da se kiti z uspehi, ki niso njeni, če pa je to nenazadnje počela vsaka in nenazadnje tudi obe dve njegovi Vladi. Nadalje bi uresničevanje zavez iz koalicijskega sporazuma že glede na njihove podpisnike pač moralo bolj skrbeti posamezne članice koalicije kot pa opozicije. Tudi za ugotavljanje kršenja ustave in zakonov, ki ga kot razlog za vložitev interpelacije kar na poprek navajajo iz SDS, imamo na voljo od politike v Državnem zboru vendarle bolj ali manj neodvisne organe.

Še najbolj se je moč s predlagatelji današnje interpelacije strinjati v točkah, da Vlada z državo in državnim premoženjem upravlja slabo in da domovina v razvojnem smislu vse bolj zaostaja za primerljivimi evropskimi državami. Toda predpogoj da bi današnja razprava glede tega kaj spremenila, bi bil, da se zamaje sicer danes še trdna koalicijska večina. Če kdo, pa jo lahko zamaje šele propad vladnih pogajanj na dveh sindikalnih frontah hkrati in dogovor o večjih plačah, ki so ga od ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc izsilili glede na splošne razmere v javnem sektorju vsekakor požrešni zdravniki, nikakor pa koalicijske večine tudi s takšno poplavo interpelacij ne moreta zamajati Janez Janša in SDS. Toda tako to gre. Kot je bil kritičen Franc Jurša, so ljudje SDS in njeno politiko napadanja, strahu in nestrpnosti že prebrali. Zadnji čas pa bi bil, da preberejo še politiko SMC, DESUS in SD, ki pristajajo in sodelujejo v igri, ki jo danes v Državnem zboru diktirata prav Janez Janša in SDS.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z retoričnim vprašanjem Na čigavi strani sta danes Janez Janša in SDS v zobeh poskrbel Tomaž Z.