Privatizacija študentskega javnega interesa

Mnenje, kolumna ali komentar
24. 4. 2013 - 15.00

Po zadnjih študentskih volitvah in menjavi zakonodajne in izvršne oblasti v organih Študentske organizacije Univerze v Ljubljani na začetku študijskega leta 2012/2013 se po napovedih že v tem mandatu imenovanega novega direktorja Andreja Klasinca v študentski obliki organiziranja študentov Univerze v Ljubljani v imenu prostorske in vsebinske reorganizacije in racionalizacije obetajo zgodovinske spremembe. Tako se bo, če bo načrtovane poslovne odločitve kot pristojni organ v študentskemu zboru potrdila večina študentskih poslancev, pravzaprav zgodovinski sedež ljubljanske študentske organizacije, ki je nastala na pogorišču in v stavbi republiške Zveze socialistične mladine, iz Kersnikove 4 preselil v od centra le nekoliko bolj odmaknjeno Vojkovo 63. Pisarne na Kersnikovi pa bodo v svetli novi prihodnosti zavzeli študentje turisti, ki bodo bivali v tam vzpostavljenem ŠOU Hotelu, zajtrkovali, obedovali in večerjali v dosedanjih prostorih Kiberpipe in Metropola v tam vzpostavljenem novem Zavodu Študentska menza ter se zvečer še malo poveseljačili v programsko in kadrovsko v smeri nekaj za vse okuse že prenovljenemu zavodu K4.    

Da za načrtovanimi tektonskimi spremembami, ki jih je po analizi celotnega stanja in posvetovanjem s Predsedstvom ŠOU v Ljubljani, včeraj v oddaji Ofsajd na Radiu Študent javno predstavil direktor ŠOU Andrej Klasinc, stoji tudi trenutna politična študentska večina, ki jo ta čas v tem mandatu še sestavljata koalicija Modrih in Povezanih, pa je nesporno dokazala 16. redna seja predsedstva ŠOU v Ljubljani in tam sprejeti sklepi, ki so jih na predlog direktorja Andreja Klasinca soglasno potrdili Rok Liković kot predsednik ŠOU v Ljubljani in Andrej Bole, Klemen Balanč, Matic Colnar ter Damjan Planinc kot navzoči člani.

Iz javno dostopnega zapisnika 16. redne seje predsedstva ŠOU v Ljubljani, ki je potekala ta ponedeljek, 22. 4. v sejni sobi ŠOU v Ljubljani na Kersnikovi 4, sicer po besedah direktorja Andreja Klasinca izhaja, da je tudi ljubljanska oblika študentskega organiziranja v finančno-gospodarski krizi, saj sredstva s strani koncesijskih dajatev, ki izvirajo iz študentskega dela, tako kot ta dela usihajo in jih je za 33 odstotkov manj kot leto poprej. Kljub temu da je ŠOU leta debelih krav izkoriščal in na veliko vlagal v nepremičnine, ki bi naj z najemninami po konci držala študentsko organiziranje Univerze v Ljubljani tudi v hudih časih, ki so in očitno še prihajajo, ŠOU Ljubljana izgublja tudi prihodke iz naslova najemnin, saj imajo trenutno v lasti za več kot 1300 kvadratnih metrov neoddanih poslovnih prostorov, kar že samo po sebi ne more biti v duhu dobrega gospodarjenja, k kateremu so v imenu študentov ljubljanske univerze za vezani tako vsi študentski funkcionarji kot sam direktor ŠOU.

O nekaterih na Predsedstvu ŠOU v Ljubljani v ponedeljek sprejetih sklepih in sistemskih re-organizacijskih rešitvah bodo sicer že jutri ob 17.00 na redni 9. seji Študentskega zbora na Ekonomski fakulteti v Ljubljani odločali študentski poslanci. Za začetek sta na meniju študentskih poslancev ustanovitev novega Zavoda za zagotavljanje študentske prehrane Študentska Menza Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in Plan investicij ŠOU v Ljubljani, s katerim se zagotavljajo denarna sredstva za vzpostavitev obratovalnice študentske prehrane na Kersnikovi 6 in za ureditev prenočitvenih kapacitet na Kersnikovi 4. Namen investicij, ki jih predvideva ta plan, je, tako tam piše, omogočiti dolgoročno usmeritev v prihodkovne enote, ki bodo ustvarjale dodatno vrednost v smislu obogatene ponudbe za študente, omogočile večjo vrednost nepremičnin in ustvarjale dobiček.

Zavod K 6/4 bo ob Metropol in dosedanje prostore Kiberpipe  zato, ker da je trenutno ta lokal zelo neatraktiven in posluje z izgubo, saj mu primanjkuje ponudbe, ki bi pritegnila študente – hrane na študentske bone. Po selitvi poslovnih prostorov ŠOU v Ljubljani iz Kersnikove 4 na Vojkovo 63 sproščenim prostorom pa je potrebno dati vsebino, ki bo obogatila obstoječo lokacijo na Kersnikovi 4 in ji vdihnila nov moment in  atraktivnost, ter tako omogočila ŠOU v Ljubljani, da postavi več denar ustvarjajočih enot, ki bodo poslovale z dobičkom ter povečevale vrednost nepremičninam, ki jih ima v lasti. Plan investicij, ki ga je sicer pripravil direktor ŠOU v Ljubljani zanika dejstvo, v imenu katerega se bi naj reorganiziralo in selilo delovanje ljubljanske oblike študentskega organiziranja, in sicer da je organizacija v gospodarsko-finančni krizi, saj v njem dobesedno piše, da financiranje ŠOU v Ljubljani izkazuje pozitiven denarni tok prihodkov in odhodkov, finančna stabilnost ŠOU v Ljubljani pa da s predvidenimi investicijami v skupni višini 540 tisoč evrov sploh ni ogrožena.

Da sicer ključni povod za načrtovano racionalizacija in reorganizacija ŠOU v Ljubljani, ki jo načrtujeta in že izvajata direktor Andrej Klasinc in trenutna koalicija študentskih poslancev na oblasti, le niso zgolj krizne gospodarsko-finančne razmere sicer samo po sebi potrjuje tudi dogajanje okoli Zavoda K6/4 in še bolj konkretno kluba K4, ki ga nazaj v študentske roke niso prevzeli študentje ampak samostojni podjetniki. Iz študentske politične skupine, iz katere jih je naplavilo in katere strici iz ozadja sodijo v vrh podmladka pa tudi kabinet mandatarke Pozitivne Slovenije, pa se sicer že nekaj časa na najbolj razširjenem socialnem omrežju sprašujejo, ali je Radio Študent vreden enega ali nemara dva eura.  

Od same ŠOU v Ljubljani več kot 20 let starejši Radio Študent je vsekakor vreden veliko več od konkretnega salda na računu organizacije ali posameznih funkcionarjev ŠOU v Ljubljani. Predsedstvo ŠOU pa je soglasno sprejelo tudi sklep, da se v imenu celostne ureditve - vsebinske in prostorske – medijev ŠOU v Ljubljani stalni dejavnosti ŠOU v Ljubljani časopis Tribuna in spletno televizijo ŠOUvizija preseli v prostore samostojne pravne osebe Zavoda Radio Študent, katerega ustanovitelj sicer je od leta 1991 prav ŠOU. Kakršnokoli že vsebinsko in/ali prostorsko urejanje 44 let neodvisne radijske postaje, kot je Radio Študent, pa je direkten poslovno-politični napad na njeno prostorsko in vsebinsko avtonomijo, ki ni padla tudi za časa prejšnjega domnevno bistveno bolj nedemokratičnega režima. 

Gre za zadnji poskus politične privatizacije študentskega javnega prostora in interesa, ki sta kljub sedanjim kapitalističnim časom nesporna dediščina prejšnjega socialistično-samoupravnega režima. Toda tako to gre. V Planu investicij ŠOU za leto 2013 črno na belem piše, da bosta investiciji v oba objekta ponovno pozicionirala območje na Kersnikovi kot študentsko stičišče, obenem pa omogočila dolgoročno financiranje osnovne dejavnosti in oplemenitila osnovna sredstva v lasti ŠOU v Ljubljani, kar očitno postaja poslednji smisel obstoja in delovanja z denarjem iz koncesij podprtih oblik študentskega organiziranja na Slovenskem.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s privatizatorji osnovnega smisla obstoja študentskega organiziranja v zobeh poskrbel Tomaž Z.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.