SML: How You Been
International Anthem, 2025
Kvintet SML oziroma Small Medium Large je na površje scene improviziranega jazza zahodne obale prvič vzniknil leta 2024. Takrat se je javnosti predstavil z istoimensko ploščo – predelano kolekcijo daljših improvizacij, posnetih med nastopi v losangeleškem koktajl baru Enfield Tennis Academy. Zasedba veščih improvizatorjev, ki jo sestavljajo basistka Anna Butterss, saksofonist Josh Johnson, tolkalec Booker Stardrum, kitarist Gregory Uhlmann in klaviaturist Jeremiah Chiu, se je v baru prvič ujela in pričela odkrivati zvok, ki ga lahko proizvaja kot kolektiv. V njem sta se pred skupnimi nastopi in snemanju prvenca samostojno kalila tudi Butters in Johnson.
Bar do svojega zaprtja leta 2023 ni bil le osrednje prizorišče prvenca zasedbe, temveč nasploh ena pomembnejših točk za razvoj novega jazza in improvizirane glasbe. Zaradi zaprtja so bili SML za snemanje drugega albuma primorani najti druge prostore.
Prvenec je utrl prvo pot kolektiva, jih postavil pod drobnogled glasbene skupnosti, predvsem pa zasnoval kvintetov pristop k izdajanju nove glasbe in načinu snemanja skladb. Njihov značilen zvok je prežet s širokimi in nepredvidljivimi zvočnimi strukturami, ki glasbo prepletajo z mnogimi efekti. Na drugi plošči ta zaživi v še samozavestnejši, bolj hiperaktivni in bolj futuristični obliki ter žanrski simbiozi jazza, krautrocka in afrobeata.
Glasbeniki so z novim albumom How You Been ostali zvesti medsebojnemu dialogu, zvoku založbe, nastopu v živo, moči improvizacije in eksperimentiranju v postprodukciji. Če so se na prvencu lahko zanesli le na nekaj skromnih posnetkov, so zdaj poskrbeli za to, da so posneli več kot dovolj raznolikega materiala, ki jim je dopuščal samozavestno manipuliranje in prepletanje idej po koncu improvizacij. Zvok je torej logično nadaljevanje prvenca, toda na novi plošči ta zaživi v bolj zgoščeni, manj organski obliki, z več agresivnimi krautrokovskimi impulzi kitare in saksofona ter z večjo vlogo Chiujevega modularnega sintetizatorja.
Vloge na plošči s trinajstimi skladbami so med glasbeniki precej enakovredno razdeljene. Izjema so občasni izbruhi saksofona ali kitare, denimo v skladbi Taking out the Trash, v kateri oba inštrumenta izraziteje prodreta skozi miks. Kitara je na plošči večkrat v ozadju, a zvočno sliko krasi s ponavljajočimi se linijami, ki vztrajno zbadajo in ohramljajo um. Le redko se lahko povsem intuitivno priklenemo na določeno melodijo, toda občasno prenasičen in napet zvok ni novost, znan nam je namreč že s kvintetovega prvenca.
Strukturo albuma zaznamujeta dve krajši skladbi Gutteral Utterance in Plankton, ki v ospredje postavita bolj monoton in atmosferični zvok. Na nek način služita kot svojevrstni uvodni špici preostalim skladbam. Zvok je manj razgiban in ustvarja kontrast precej energičnemu zvoku albuma, ki ne pušča prostora za tišino. Podobno atmosferično se pričnejo tudi skladbe Daves, How You Been in Old Mytth. Takšni krajši premori delujejo kot zatočišča in so primerne protiuteži nenehnemu preigravanju ter intenzivnemu zvoku, ki zahteva vso poslušalčevo pozornost.
Energija proste igre glasbenikov, ki je zaznamovala prvenec, se kljub bolj organiziranemu pristopu k snemanju druge plošče ni popolnoma izgubila. Pravzaprav so po albumu namensko razporejeni namigi, ki pričajo o nastopih v živo. Komad Daves po drzni in napeti, dvigajoči se podlagi in agresivnih linijah saksofona sklene glasen aplavz publike, katere prisotnost je sicer skrita. Izdelek prav tako zaznamuje stavek: »Is there a way to dim the lights a little bit?« oziroma: »Se da luči malo zatemniti?« Ta otvori zadnjo skladbo albuma Mouth Words, ki je svojevrsten samozavedni spektakel na plošči, na kateri je več prostora namenjenega repeticiji in prostemu rjovenju saksofona.
Nov album se od prvenca razlikuje tudi v načinu postprodukcije. Člani zasedbe, ki avtorsko glasbo produktivno izdajajo tudi samostojno, imajo izostren producentski čut. Med snemanjem prvenca so za računalnik sedli skupaj, tokrat pa so drug drugemu prepustili več ustvarjalne svobode in ustvarili več variacij posameznih improvizacij. Raznolik zvok bi lahko tako povezali tudi z različnimi producentskimi odločitvami. Zaradi širokega nabora posnetega materiala so morali SML številne ideje opustiti in prihraniti za prihodnje izdaje. Album zato ne deluje kot razpršena zbirka improvizacij, temveč kot precej premišljeno destiliran izbor skupnega dela glasbenikov, ki pa ne drži jasne rdeče niti in se za vezivo raje zanese na omenjene atmosferične vložke.
Kvintet SML na svojem aktualnem izdelku How You Been ponovno raziskuje meje v sobivanju tehnologije, improvizacije in postprodukcijskih kirurških posegov. Poslušalci se velikokrat čudimo osupljivim vložkom izkušenih glasbenikov, občasno pa je raznolika in ostra zvočna pokrajina tista, ki vzbudi željo po trenutkih počitka – po kosih albuma, ki bi nam omogočili zajeti sapo in počasneje sprejeti neštete motive mojstrov improvizacije.
Dodaj komentar
Komentiraj