Medtem ko je tudi predsednik republike Borut Pahor na tradicionalnem prednovoletnem sprejemu za predstavnike Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije izpostavil, da se tako politiki kot uradniki ob vseh stiskah te dni v Sloveniji pomoči potrebnih ljudi raje zatečejo k temu, da ne naredijo nič, v veliki dvorani Državnega zbora poteka razprava o predlogu zakona za vzpostavitev Sklada za reševanje slovenskih bank, prek katerega naj bi bančni sektor v prihodnje sam financiral svojo sanacijo. Ker so koalicijske vrste strnjene, se Skladu za reševanje bank kljub opozicijskemu nasprotovanju obeta gotova podpora, nenazadnje bodo v nasprotnem primeru po napovedih iz domačih bančnih krogov že v kratkem potrebne nove dokapitalizacije bank iz denarja domačih davkoplačevalcev. Lani je sicer po besedah predsednice Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij v Sloveniji, ki je v taistem letu kar z javnih sredstev oziroma proračuna države izdatno dokapitalizirala kar nekaj bolj ali manj državnih domačih bank, vsaj enkrat za pomoč zaprosilo 739.000 ljudi.

Sklad za reševanje bank, v katerega bodo banke vplačale 2,3 odstotka zajamčenih vlog v vseh bankah v državi glede na stanje 30. septembra letos, bo upravljala Banka Slovenije. Tako zbranih 195 milijonov evrov ustanovitvenega kapitala ter dodatnih 150 milijonov v obliki jamstev, pa bo namenjenih za financiranje izrednih ukrepov Banke Slovenije za reševanje bank v likvidnostnih težavah. V sklad bodo sredstva vplačale vse slovenske banke, razen Probanke in Factor banke, ki sta, potem ko sta odslužila svoji vlogi tajkunskih in privatizacijskih pomagačic, v nadzorovani likvidaciji, ter SID banke in podružnic bank iz držav Evropske unije. Od tujih bank bodo za reševanje domačega bančnega sistema v sklad prispevale le hčerinske banke tujih bank iz EU in banke v lasti bank iz držav zunaj EU.

Sklad za reševanje bank in ne ljudi naj bi se v skladu s načrti napolnil v prvih treh mesecih prihajajočega leta, samo-razgradil pa naj bi se do predvidoma leta 2025. Na prvi pogled izjemno všečni potezi koalicije in vlade SMC idejno ne nasprotujeta denimo niti opozicijski Združena levica in Nova Slovenija. Toda prva po besedah Luke Meseca za zakon o Skladu za reševanje bank ne bo glasovala, ker bo z njim še večja pooblastila dobila Banka Slovenije, katere vodstvo pa ne odgovarja nobenemu demokratičnemu izvoljenemu organu. Nova Slovenija pa po besedah Jožefa Horvata podpira idejno rešitev zakona, nikakor ne pa tudi realizacije po nujnem postopku. Horvat nadalje sicer še pravi, da pa bi vse gotovo bilo drugače, če bi Slovenija vsaj za en mandat imela čisto desno vlado, ki da bi edina bila sposobna banke še pravočasno privatizirati.

Kaj sicer v konkretnih številkah pomenijo sredstva Sklada za reševanje slovenskih bank, o katerem se prav zdaj v veliki razpravni dvorani Državnega zbora lomijo besedna kopja med opozicijo in pozicijo sedanjega parlamentarnega sklica, pa sam po sebi pove podatek o zadnji dokapitalizaciji ene izmed slovenskih bank z davkoplačevalskim denarjem. Kot se je pred nekaj dnevi odločila Vlada Mira Cerarja, je za dokapitalizacijo Banke Celje, ki se bo takoj po njej s soglasjem Evropske komisije združila z A banko, določenih 190 milijonov evrov dodatnega kapitala. Za dodatnih 127 milijonov evrov, pa je še slabih terjatev, ki jih bo Banka Celje še pred ukinitvijo in pripojitvijo A banki z Vladnim žegnom lahko prenesla na slabo banko oziroma Družbo za upravljanje terjatev bank - DUTB. Kar le samo po sebi pomeni, da nas je domače davkoplačevalce samo Banka Celje, ki se bo pripojila A banki, stala skoraj toliko, kot bodo znašala zbrana sredstva Sklada za reševanje bank.

Tudi po uzakonitvi in vzpostavitvi Sklada za reševanje bank pa prihodnje dokapitalizacije izropanega domačega bančnega sistema same po sebi niso in ne morejo biti izključene. Je pa res, da bo vzpostavitev sklada za reševanje bank, ki ga bodo financirale same banke, gotovo imela pozitivne javno mnenjske, če že ne tudi javno-finančne učinke. Ampak le do naslednje državne dokapitalizacije kake od domačih bank. Toda tako to gre. Kot so drug za drugim opozarjali danes pri predsedniku republike Borutu Pahorju zbrani predstavniki nacionalnega foruma humanitarnih organizacij, je v tej državi pač vsak dan manj ljudi, katerim je sploh še moč kaj konkretnega vzeti.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z dejstvom, da slovenska politika raje rešuje banke kot pa ljudi, v zobeh poskrbel Tomaž Z.