Slabo upravljanje slabega premoženja

Slabo upravljanje slabega premoženja

Mnenje, kolumna ali komentar
4. 3. 2015 - 16.00

Medtem ko ima Republika Slovenija v prihodnost zazrtega predsednika države, ki je včeraj v okviru svojega in sebi lastnega projekta Slovenija 2030 v predsedniški palači gostil konferenco, posvečeno miru in varnosti, je ideološki boj med političnimi strankami na Slovenskem še naprej osredotočen predvsem na preteklost. Res sicer je, da je včeraj parlamentarna večina s potrditvijo novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter izenačitvijo pravic istospolnih parov poskrbela tako za to, da se je Slovenija pridružila drugim realnost sedanjosti političnega trenutka upoštevajočim 20-im državam, kot tudi predvsem za to, da bo temeljno ideološko nasprotje političnega boja v domačem političnem prostoru namesto na partizanih in domobrancih vsaj do prihodnjih državnozborskih volitev počivalo na podpornikih in nasprotnikih nove definicije zakonske zveze, po kateri so do porok in ostalih iz zakona med dvema izhajajočih pravic upravičeni tudi istospolni pari. Kakšne pa so dejanske in v konkretnih milijonih evrov davkoplačevalskega denarja izražene posledice takšnega političnega duha v državi, pa je denimo opozorila današnja tiskovna konferenca Računskega sodišča in na njej predstavljene ugotovitve revizije poslovanja Družbe za upravljanje terjatev bank v letu 2013.

Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel je tako postregel z v javnosti pravzaprav pričakovano v en stavek strnjeno novico, da je upravljanje že tako prav zaradi slabega upravljanja slabega premoženja države slabo. Računsko sodišče je namreč za poslovanje Družbe za upravljanje terjatev bank - DUTB, ki jo za povprečneža na Slovenskem nepredstavljivo velike osebne dohodke vodijo kar iz tujine uvoženi kadri, v letu 2013 izdalo negativno mnenje, v sklopu revizije odkrit sum kaznivega dejanja pri sklepanju pogodb z zunanjimi svetovalci pa naznanilo policiji. Ob poslovanju DUTB v letu njene vzpostavitve je Računsko sodišče sicer revidiralo še vzpostavitev pogojev za delovanje DUTB in prenos slabih bančnih posojil na DUTB ter ugotovilo, da vlada in ministrstvo za finance pri vzpostavitvi pogojev za delovanje DUTB in pri odločanju o prenosu tveganih postavk bank nista ravnala učinkovito.

Ker se je sicer revizija Računskega sodišča nanašala na vlade Boruta Pahorja, Janeza Janše, Alenke Bratušek in Mira Cerarja ter njihove finančne ministre Francija Križaniča, Janeza Šušteršiča, Uroša Čuferja in Dušana Mramorja, je ne glede na to, da je Družba za upravljanje terjatev bank oziroma slaba banka nastala pod drugo dobro Janševo vlado, samo po sebi jasno, da je med vsemi političnimi strankami ta čas v Državnemu zboru, brez prsta v marmeladi DUTB zgolj državnozborska novinka Združena levica. Kljub temu Računsko sodišče vendarle povsem nedvoumno zapiše, da vlada in finančno ministrstvo pri sprejemanju zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank nista podrobneje uredili nadzora nad delovanjem DUTB in načina njenega poročanja o poslovanju. Prav tako nista natančno opredelila tudi vloge domače centralne banke, Banke Slovenije v samem postopku prenosa tveganih postavk bank. Ministrstvo za finance pa Vlade ni niti seznanilo s številnimi pripombami pristojnih institucij in Evropske centralne banke ter prav tako ni obrazložilo razlogov za njihovo neupoštevanje.

Tako na pamet in po domače kot pri koritu izvršne oblasti, za katerim se je odločalo o prenosu slabih terjatev bank, pa se je ne glede na iz tujine uvoženi in drago preplačani vodstveni kader v prvem letu delovanja poslovalo tudi v DUTB. Računsko sodišče opozarja predvsem na nesorazmerja v plačni politiki tako znotraj DUTB kot v primerjavi z drugimi družbami v državni lasti, na kršenje zakona o javnem naročanju pri sklepanju pogodb z zunanjimi svetovalci, dvojno plačevanje istega dela in kršitve zakona o javni rabi slovenščine, saj je uradni delovni jezik DUTB angleščina, prav tako pa so bile v angleških originalih sklenjene tudi nekatere pogodbe DUTB, ki so bile naknadno tako prevedene, da je tudi bolj za številke specializirano Računsko sodišče opazilo, da vsebina slovenskih prevodov znatno odstopa od angleških originalov, kar bo v primeru sporov pred sodišči lahko predstavljalo precejšnjo težavo.

Ker je Računsko sodišče brez dlake na jeziku in črno na belem zapisalo tudi to, da imata čigavo koli že ministrstvo za finance in čigava koli že Vlada v svojih rokah vse niti neposrednega vpliva na spremembe v DUTB predvsem z imenovanjem neizvršnih direktorjev, kar pa da se do slej še ni zgodilo, bosta očitno primorana vsaj nekoliko ukrepati finančno ministrstvo Dušana Mramorja in Vlada Modernega Centra oziroma Mira Cerarja. V skladu s priporočili Računskega sodišča, ki je vsem vpletenim postavilo 90 dnevni rok za pripravo odzivnih poročil na ugotovitve iz poslovanja DUTB v letu 2013, je včeraj na koalicijskem vrhu ob imenih novih nadzornikov Slovenskega državnega holdinga že stekla beseda tudi o plačnih nesorazmerjih v DUTB in imenih za zamenjavo dosedanjih neizvršnih direktorjev DUTB.

Končni predlog imen, s katerimi zaenkrat prav predvidljivo nista zadovoljna koalicijska prvaka Karel Erjavec in Dejan Židan, za nadzornike SDH in neizvršne direktorje DUTB naj bi sicer finančni minister Dušan Mramor koaliciji predstavil v četrtek pred sejo Vlade, na kateri bo ta po besedah v tem mandatu pač državnega sekretarja Metoda Dragonje razpravljala in odločala o osmih aktih, ki bodo nadgradili delovanje DUTB. Čeprav vse podrobnosti niso razkrite, se že ve, da se bodo akti nanašali predvsem na podaljšanje delovanja, sestavo upravnega odbora in politiko prejemkov vodstva DUTB. Toda tako to gre. Čeprav predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel pravi, da ni mogoče pojasniti, zakaj je vlada oziroma so vlade Janeza Janše, Alenke Bratušek in nenazadnje Mira Cerarja s takšno politiko poslovanja in prejemkov DUTB soglašale toliko časa, se odgovor sam zase ponuja v vprašanju, zakaj in po čigavi zaslugi že smo v državi sploh prišli do razmer, v katerih je bilo potrebno vzpostaviti Družbo za upravljanje terjatev bank - DUTB in z davkoplačevalskim denarjem reševati zaradi kreditiranja po političnih linijah zdaj te zdaj one politične stranke propadle slovenske banke.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s strani Računskega sodišča potrjenim dejstvom, da je upravljanje že tako prav zaradi slabega upravljanja slabega premoženja države slabo, v zobeh poskrbel Tomaž Z.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness