Slovenska realnost v ogledalu Sveta Evrope

Slovenska realnost v ogledalu Sveta Evrope

Mnenje, kolumna ali komentar
31. 10. 2018 - 16.00

Čeprav sta proslavi v neposrednem prenosu na državni radioteleviziji, najprej zaključna podelitev nagrad 53. Borštnikovega srečanja v veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor, nato pa še sinočnja osrednja državna proslava ob dnevu reformacije v kulturnem centru na Ravnah na Koroškem, ki je potekala pod naslovom »Čas pridige, čas upora«, minule dni že poskrbeli za razmislek o realnostih domače države in družbe, je slovenski vsakdan ta hip najbolj učinkovito, vsebinsko skopo a brez dlake na jeziku, razkrilo sicer redno poročilo o uresničevanju konvencije za zaščito narodnih manjšin Sveta Evrope. Res sicer je, da so v primerih obeh državnih proslav, na prve vrste in v njih sedeče predstavnike aktualne oblasti letele predvsem kritike iz kulturniških krogov, iz Sveta Evrope pa so na podlagi rednega ocenjevanja, kako države članice izpolnjujejo zaveze iz Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin, kot ključnega pokazatelja stanja na področjih varstva človekovih pravic, demokracije in pravne države, le prispela tudi povsem konkretna priporočila za konkretne nosilce javnih funkcij domače državne oblasti.

Da je bilo vsaj trenutnemu zunanjemu ministru in predhodnem premierju ter predsedniku SMC Miru Cerarju, ki je glede na svojo prejšnjo funkcijo predsednika vlade in koalicije tudi najbolj odgovoren za porazno oceno trenutnega stanja domače realnosti in posledično rigorozna priporočila Odbora ministrov, kot najvišjega organa odločanja v Svetu Evrope, vidno nerodno, sta v Mariboru poskrbela Janez Janša iz Maske in glavni nagrajenec igralec Janez Škof, ki je namesto zahvalnega govora prebral za to priložnost naročeno besedilo novinarja Boštjana Videmška. Da pa so se tako zdajšnji in nekdanji predsednik republike Borut Pahor ter Milan Kučan kot novopečena ministra za kulturo in notranje zadeve Dejan Prešiček in Boštjan Poklukar nekajkrat zagledali v tla ter nervozno presedali, pa je poskrbel kar sam kulturni program osrednje državne proslave na predvečer današnjega praznika reformacije, saj je v režiji Primoža Ekarta in izvedbi Mirjam Korbar, Darje Reichman, Mince Lorenci, Maruše Majer in Nataše Keser potekal po besedilih Vinka Moderndorferja.

Toda kulturniških kritik ob državnih praznikih in na državnih proslavah smo se v zadnjem času tako vsi mi kot domača politična vrhuška že nekako navadili, saj so praviloma minljive in v primeru slovenske kulture tudi često vezane na naslednje mandatno ali proračunsko obdobje. Drugače pa je s priporočili Odbora ministrov Sveta Evrope, ki je najstarejša panevropska mednarodna organizacija in ki trenutno šteje 47, res bolj in manj demokratičnih držav, ki so se z ratifikacijami zakonodajnih vej oblasti zavezale k spoštovanju človekovih pravic, demokracije ter pravne države, saj bo njihovo izpolnjevanje predmet ocenjevanja tudi v naslednjem proračunskem ali pač mandatnem obdobju.

Kljub temu da je večina domačih medijskih trobil državotvornega diskurza med vsemi priporočili Odbora ministrov Evrope za Slovenijo in njene predstavnike zakonodajne, izvršne in celo sodne veje oblasti izpostavljeno trobila le o priporočilu, ki se nanaša na nujnost okrepljenega boja proti sovražnemu govoru na spletnih družbenih omrežjih na Slovenskem, le redka pa so omenila tudi vsa priporočila, ki se nanašajo na nujne ukrepe za izboljšanje položaja slovenskih Romov, pa je potrebno priporočila gledati kot zaokroženo celoto. Odbor ministrov Sveta Evrope sicer predstavnikom domače oblasti res samo v navednicah »priporoča«, da nemudoma pristopi k ukrepanju za izboljšanje in legalizacijo naselij ter dostopa do izobrazbe Romov in da poveča napore v boju zoper sovražni govor na sploh in še posebej na spletnih družbenih omrežjih. Vendar prinaša tudi nadaljnjih 9 priporočil, iz katerih je pač samo po sebi razvidno, kako je in komu vse je najslabše ta čas v domači Republiki.

Ob Romih, kot še naprej tudi s strani državnega aparata sistematično izključeni skupnosti, so posebne omembe v smislu nazadovanja kakovosti njihovega bivanja na Slovenskem deležni tudi pripadniki nemško govoreče manjšine, pripadniki novih manjšin tako iz področja nekdanje Jugoslavije kot iz drugih izvornih držav, italijanska in madžarska skupnost ter nenazadnje še naprej tudi izbrisani. Toda tako to gre. Ogledalo priporočil Odbora ministrov Sveta Evrope je pravzaprav razkrilo to, da se na Slovenskem prav dobro ne godi več prav nobeni manjšini in tega tudi ta, sedanja oblast pred organizacijo, kot je Svet Evrope, preprosto ne bo mogla skriti in pomesti pod preprogo.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z ogledalom slovenski državni stvarnosti, kot se razkriva iz priporočil za ukrepanje Odbora ministrov Sveta Evrope, v zobeh poskrbel Tomaž Z.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.