Tako tekoče dogajanje na delno opravilni vladi kot v zaenkrat še ne razpuščenemu Državnemu zboru, ki ga še naprej zvesto dnevno beležijo domača trobila večinskega medijskega diskurza, v prvi vrsti potrja, kako zelo globoko je strankarska politika na Slovenskem že zabredla v predvolilno močvirje, s katerega blatom se bodo po vsej domovini pred volivkami in volilci strankarski veljaki ter vojščaki obmetavali vsaj tja do jeseni in lokalnih volitev kot sklepnega dejanja v letošnjem vsaj trikrat volilnem letu na danes prav klišejsko sončni strani Alp. Da ji je uspelo zbrati dovolj podpisov za ustanovitev stranke, s katero se bo vključila v boj za naklonjenost domačega volilnega telesa na novih predčasnih državnozborskih in očitno kasneje še lokalnih volitvah, je sicer kar preko svojega facebook profila sporočila tudi predsednica vlade v odstopu Alenka Bratušek, ki se pač bolj kot tekočim poslom te dni posveča političnemu terenskemu delu, zbiranju podpisov in ustanavljanju lokalnih odborov. Toda Alenka Bratušek zaenkrat tako konkretnega imena kot konkretnega programa stranke, ki jo s somišljeniki ustanavljajo, še ne premore, naokoli pa že razglaša, da se Zavezništvo Alenke Bratušek zavzema za socialno-liberalen tip stranke in da bo njen ustanovni kongres v soboto 31. maja.

Res je, da tekoče poslovanje Vlade zaradi ustanavljanja nove socialno-liberalne stranke, za katero se je nezadovoljen nad predsedovanjem Katarine Kresal posledično iz političnega prizorišča izginuli Liberalni demokraciji zavzel tudi starosta socialističnega liberalizma na Slovenskem Niko Kavčič, zaenkrat še ni preveč trpelo, saj je do 200 podpisov Alenka Bratušek prišla v zgolj dveh dneh zavzetega terenskega dela, toda predvolilni boj na redni majski seji Državnega zbora na primeru predloga novele zakona o izvrševanju proračuna potrjuje, da bodo nekatere tekoče vladne načrte pokvarili kar poslanci njene razpadle koalicije. Če bi bilo sicer vse v skladu z razpadlimi koalicijskimi dogovori, bi danes poslanci Pozitivne Slovenije, Socialne demokracije, Državljanske liste, DESUS in skupina nepovezanih poslancev po nujnem postopku sprejeli predlog novele zakona o izvrševanju proračuna, ki je del varčevalnega paketa, s katerim vlada po razveljavitvi zakona o davku na nepremičnine išče dodatne vire in prihranke za prazni državni proračun. Kljub temu da je socialno-liberalni somišljenik Alenke Bratušek in njen finančni minister tudi za tekoče posle Uroš Čufer tudi nekdanjim koalicijskim poslancem pojasnil, da so predlagane spremembe nujno potrebne za nemoteno izvrševanje s strani taistih nekdanjih koalicijskih psolancev sprejetega proračuna za to in prihodnje leto, vladni predlog novele v celoti ni imel prav nobene možnosti za današno potrditev in uveljavitev v Državnemu zboru.

Socialnima liberalcema po slovensko Alenki Bratušek in Urošu Čuferju tako ni uspelo skozi novelo zakona o izvrševanju proračuna uveljaviti določilo, da je potrebno javnim zavodom in drugim posrednim proračunskim uporabnikom naložiti, da presežna sredstva vrnejo v državni oziroma občinski proračun, saj da nekateri razpolagajo s sredstvi, ki bistveno presegajo njihove tekoče potrebe, ker je črtanje te določbe podprla skoraj ustavna večina 58 poslancev, za vladni predlog pa jih je bilo le 5. Predsednici vlade v odstopu in njenemu finančnemu ministru za tekoče posle pa poslancev ni uspelo tudi prepričati, da je nujno zgornjo mejo zadolževanja nefinančnih družb v lasti države iz 1,2 milijarde povečati na 2 milijardi evrov, saj je bilo na predlog ta čas pač največje stranke Državnega zbora oziroma SDS tudi to določilo skoraj soglasno črtano. Tudi javni uslužbenci namreč so pomemben segment volilnega telesa, dodatno zadolževanje še pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami pa je vendarle tako zelo nepopularno.

Kaj torej so tekoči posli aktualne vlade za tekoče posle in predsednice vlade v odstopu Alenke Bratušek bodo bržkone od vsakega primera do primera definirale ad hoc predvolilne koalicije poslancev Državnega zbora, katerih glavna vsebinska značilnost bo sprejemanje in uveljavljanje zgolj volilnemu telesu čim bolj všečnih in za lastno politično podobo ugodnih zakonskih rešitev. Proti noveli zakona o izvrševanju proračuna so tako ob do sedaj opozicijskih SDS, NSi in SLS glasovale tudi vsaj do nedavna koalicijske Pozitivna Slovenija, Socialna demokracija in Državljanska lista. V Državnem zboru se tako te dni sprejemajo in se bodo do njegove razpustitve še naprej sprejemali zgolj posameznim segmentom volilnega telesa všečni zakoni.

Poslanci so tako včeraj v drugi obravnavi gladko potrdili novelo zakona o določanju katastskega dohodka, s katero se bo podaljšalo prehodno obdobje, v katerem bo višina katastrskega dohodka omejena na način iz leta 2013 do vključno 2016, saj bi se v nasprotnem zvišanje katastrskega dohodka, ki je sicer bilo načrtovano že za lansko leto, in posledična davčna obveznost za lastnike kmetijskih zemljišč in gozdov oziroma priliv v državni proračun lahko povečala tudi za desetkrat. Brez težav sta v Državnem zboru v drugi obravnavi šla skozi tudi predlog zakona o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov, ki bodo po novem sami vplačevali v poseben sklad, iz katerega bodo po koncu karier črpali sredstva, in novela zakona o varstvu potrošnikov, ki sicer v zakon zgolj vnaša določbe tudi za članico Slovenijo ter njeno Vlado in poslance obvezujoče evropske direktive o prodaji na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov.

Socialni liberalizem po slovensko, kot ga predstavljajo predsednica vlade v odstopu Alenka Bratušek in njen finančni minister za tekoče posle Uroš Čufer ter drugi somišljeniki, s katerimi bo 31. maja ustanovila stranko za predčasne parlamentarne in jesenske lokalne volitve, je tako vsaj iz predvolilnih razlogov zaenkrat pogorel na parketu velike razpravne dvorane Državnega zbora, ali pa mu bo uspel preboj med prvokategornike domače strankarske politike pa bodo nenazadnje odločili volivci. O tem, kaj sicer socialni liberalizem pravzaprav je, so sicer mnenja deljena tudi v bolj strokovni javnosti, saj še vedno velja, da se pojma, ki ga sestavljata, v osnovi izključujeta. Toda tako to gre. Kaj je to socialni liberalizem po slovensko, pa sam zase kaže paket poslednjih predlaganih vladni ukrepov za dodatne vire in prihranke za proračun, po katerem bi bodoči socialni liberalci posrednim proračunskim porabnikom gladko odvzemali privarčevana sredstva, ki zgolj po njihovem mnenju bistveno presegajo njihove potrebe.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s tem, kaj je to socialni liberalizem po slovensko na primeru Alenke Bratušek, v zobeh poskrbel Tomaž Z.