Triglav pred afriško obalo

Triglav pred afriško obalo

Mnenje, kolumna ali komentar
23. 10. 2013 - 15.00

Medtem ko se sama vase zagledana slovenska politika ukvarja z vprašanjem, ali bo DESUS kot šibki člen vsake koalicije in vlade tvegal sveto jezo obubožanega volilnega telesa in s potrditvijo novega davka na nepremičnine volivcev pri življenju ohranil to koalicijo in vlado nenačelnih pod vodstvom Alenke Bratušek, se v širši evropski domovini politika pripravlja na jutrišnji Vrh Evropske unije v Bruslju, na katerem pa bo kljub obilici drugih načrtovanih tem veliko razprave namenjeno problemu migracij in številnih migrantov, ki v sredozemskem morju umirajo tik pred obzidjem evropske trdnjave. Za to so sicer zaslužne predvsem v zadnjem času vse številčnejše tragične nesreče ladij s prebežniki, samo od začetka oktobra je v morju okoli italijanskega otoka Lampedusa življenje izgubilo več kot 400 ljudi, kar so s spominsko slovesnostjo na jugu Sicilije ministri italijanske vlade, predstavniki uradov in gostje iz Afrike obeležili ta ponedeljek. Brez kakega večjega odmeva pa je prejšnji petek na domačih tleh odjeknila novica, da se bo v prizadevanja italijanske tako vojaške kot policijske mornarice, kako od obljubljenih evropskih obal in nazaj na afriška tla pri živem telesu odriniti čim več ilegalnih prebežnikov iz Afrike, vključila tudi edina slovenska vojaška ladja Triglav.

Novico, da sta slovenska država in domača vojaška mornarica italijanskim graničarjem na pomoč pripravljeni priskočiti z vsemi zmogljivostmi največjega in najdražjega kosa opreme, kar ga Slovenska vojska premore, je iz Rima in delovnega obiska pri kolegu, italijanskemu obrambnemu ministru Mariu Mauru, sporočil aktualni domači minister Roman Jakič. Nad samim tem, ali nad s strani slovenskega kolega napovedanim dejstvom, da bo edina slovenska vojaška ladja Triglav ruske izdelave za operativno delovanje pred afriško obalo nared že v drugi polovici decembra, tako presenečeni italijanski obrambni minister je ostal brez besed. Ker v slišano le ni bil povsem prepričan, je iz žepa izvlekel mobitel, poklical šefa, predsednika italijanske vlade Enrica Letta, in ga predal Jakiču, da obljubljeno ponovi še italijanskemu premieru, ki se je Sloveniji za graničarsko pomoč tudi prav lepo zahvalil včeraj v parlamentu v Rimu.

Pred zbranim cvetom italijanske parlamentarne demnokracije je sicer premier Enrico Letta rohnel, da na jutrišnjem in pojutrišnjem vrhu EU v Bruslju pri migrantski politiki ne bo pristal na kompromise in da bo to priložnost za razpravo o drugačni Evropi. Da je odsotnost skupne migrantske politike EU in neučinkovitost ukrepanja pri preprečevanju tragedij, kot sta bili tragični nesreči v začetku oktobra pred otokom Lampedusa, sramota in da se Sredozemlje spreminja v eno veliko grobnico ilegalnih prebežnikov, so sicer danes menili tudi poslanci Evropskega parlamenta v Strassbourgu. Blestela je tudi domače gore list in domača evropska poslanka Tanja Fajon, ki je za govornico evropskega parlamenta med drugim pribila, da petnajst let po odločitvi evropskih voditeljev o skupni migracijski politiki EU na prvem vrhu EU leta 1999 na Finskem, danes še vedno nimamo poguma in odločenosti, da bi z begunci ravnali človeško, da bi nezakonitim priseljencem omogočili enotne azilne postopke in porazdelitev azilnega bremena na vse evropske države.

Kljub vsej tej humanistični retoriki evro poslanke Tanje Fajon na političnemu prizorišču Evropskega parlamenta v Strasbourgu, pa Slovenija ostaja za azilante in druge ilegalne prebežnike kar se da zaprta država in je to bila ter je tudi med obdobji, ko je v koalicijah in vladah sodelovala njena domača politična stranka Socialna demokracija. Tako je bila v letu, ko sta bili vzpostavljeni aktualna koalicija in vlada lady Bratušek ter je do mesta pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti na Slovenskem ponovno prišla tudi Socialna demokracija, v državi podeljenih in odobrenih 35 prošenj za azil. Skupaj so sicer evropske države lani po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat podelile azil 102.700-im prosilcem, največ, 22.000-im, Nemčija, sledijo pa Švedska, ki je zaščito in sprejem omogočila 15.300 azilantom, Velika Britanija 14.600 azilantom ter Francija, ki je azilno zaščito podelila 14.300 prosilcem. Te štiri države članice so skupaj izdale skoraj dve tretjini vseh odobrenih prošenj za azil v EU.

Kako sicer dejansko ta čas je z migrantsko politiko v afriškim obalam najbližjih državah in celotni Evropski uniji pa med drugim pove podatek, da so na tako želeno kopno Sicilije zaenkrat prepeljali zgolj trupla v tragedijah umrlih ilegalnih prebežnikov, preživele pa so pustili na otoku Lampedusa, na kar je v ponedeljek in na dan spominske slovesnosti na Siciliji in ne na Lampedusi v enem od številnih in prenapolnjenih zbirnih centrov Lampeduse opozorila skupina prosilcev za azil iz Eritreje. Tako je sicer tudi italijanski notranji minister Angelino Alfano že prepričan, da je migrante, ki se znajdejo v težavah v Sredozemskem morju, Italija dolžna reševati, toda v isti sapi dodaja, da vseh sama ne more in noče sprejeti, ker mora najprej misliti na obstoječe Italijane in na njihovo dostojanstveno prihodnost.

Uradna Slovenija, ki se namesto z dostojanstveno prihodnostjo svojih državljanov ukvarja predvsem s prihodnostjo aktualne koalicije in vlade lady Bratušek, sicer pred jutrišnjim in pojutrišnjim vrhom EU v Bruslju tudi uradno izraža obžalovanje in solidarnost ob dogodkih na Lampedusi. Hkrati poudarja, da je problematiko migracij treba obravnavati celostno in da je že ponudila konkretno pomoč najbolj prizadetim državam EU. To solidarnost in konkretno pomoč pa med drugim predstavlja prav napotitev edine domače vojaške ladje Triglav v sredozemsko morje pred obale Afrike.

Že v Rimu je sicer domači obrambni minister Roman Jakič priznal, da bo vojaška ladja Triglav humanitarno krizo beguncev na morju med obalami Italije in Afrike pomagala razreševati z nadzorom morja. Prav tako pa bo slovenska vojaška mornarica na pomoč priskočila tudi pri reševanju, v kolikor bi bilo to nujno potrebno. Toda tako to gre. Tudi edina slovenska vojaška ladja Triglav bo sodelovala v preganjanju ilegalnih prebežnikov in vračanju njihovih plovil nazaj na afriške obale. Kot je namreč priznal tudi domači obrambni minister Roman Jakič, se ilegalne prebežnike iz prenapolnjenih ladij v sredozemskem morju pred italijanskim delom obzidja evropske trdnjave rešuje le, če je to nujno potrebno. V večini preostalih primerov pa se jih, pa čeprav s silo, odvzemom vode, hrane ali goriva in podobnimi humanitarno-represivnimi prijemi zgolj po čim krajšem postopku deportira nazaj na črno celino.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s humanitarno-represivno misijo domače vojaške ladje Triglav v trupel ilegalnih migrantov polnih vodah sredozemskega morja v zobeh poskrbel Tomaž Z.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness