Novica dneva, ki bo prav gotovo poskrbela, da bo petkova vseslovenska vstaja na ulicah slovenskih mest še nekoliko bolj množična, kot bi sicer bila, je, da je vladajoči koaliciji Državnega zbora Ustavno sodišče domače Republike uspelo prepričati, da bi z odložitvijo uveljavitve in z zavrnitvijo Zakona o slovenskem državnem holdingu in Zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank nastale tako silne protiustavne posledice, da ju je zaradi varstva drugih ustavnih vrednot v danih okoliščinah ekonomske krize nujno nemudoma uveljaviti. Kljub temu da v Ustavnih demokracijah, kar bi naj naposled bila tudi domača Republika, ni primerno in dopustno dvomiti v pravilnost ali logičnost posameznih odločitev Ustavnega sodišča, pa bo današnja z osmimi glasovi za in enim proti sprejeta odločba, da referenduma zoper slovenski državni holding in slabo banko ustavno nista dopustna, še kako usodno zaznamovala prav prihodnje ljudsko dojemanje akutnega stadija razvoja domače ustavne demokracije.    

Najprej je današnja odločba Ustavnega sodišča poskrbela za to, da se nihče več razen predlagateljev naknadnih zakonodajnih referendumskih pobud ne sprašuje več, kaj se je pravzaprav zgodilo oziroma kam so izginile fotokopije podpisov, ki so jih pod referendumsko zahtevo zoper Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank v Državni zbor prinesli predstavniki Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije. Potem ko je koalicija sinoči strnila vrste in je interpelacijo zoper notranjega ministra druge Janševe Vlade in koalicije Vinka Gorenaka zavrnil celo za krajo podpisov objektivno prav tako soodgovoren predsednik Državnega zbora in koalicijske Državljanske liste Gregor Virant, bo po današnji odločbi Ustavnega sodišča še nekoliko manj pomembno tudi to, po čigavem političnem nalogu oziroma čigavi anonimni prijavi iz Državnega zbora je pristnost opozicijskih podpisov poslancev in poslank Pozitivne Slovenije kar med parlamentarno sejo preverjala domača kriminalistična policija.

Toda referenduma v skladu z današnjo zapovedjo oziroma razsodbo domačega Ustavnega sodišča, katerega predsednik dr. Ernest Petrič je v zadevi podal celo ločeno pritrdilno mnenje, ustavno nista dopustna. Zahteva za ustavno presojo uspešno razpisanih naknadnih zakonodajnih referendumov, pa naj te zahtevajo opozicija, državni svetniki ali tako ali drugače organizirane skupine volivk in volivcev, je sicer običajna zavlačevalna taktika vseh dosedanjih tako levih kot desnih koalicij in vlad. Ustavno sodišče pa sicer do sedaj ni imelo prav veliko razumevanja za nastanek morebitnih protiustavnih posledic, na katere so se sklicevale raznobarvne koalicije državnega zbora in vlade ob v bližnji preteklosti izpeljanih referendumih o denimo družinskem zakoniku, pokojninski reformi, malemu delu in delu na črno.

Ustavno sodišče, nesporna poslednja inštanca domače ustavno-demokratične države, se je sicer v skupni odločbi o ustavni nedopustnosti referendumov zoper Slovenski državni holding in slabo banko oprlo na izhodišče, da vzporedno s pravico zahtevati razpis zakonodajnega referenduma lahko obstajajo tudi druge, prav tako z Ustavo varovane vrednote, ki jim je potrebno prav tako zagotoviti pravno varstvo. Ustavno sodišče tako s pomočjo tehtanja prizadetih ustavnih vrednot presodi, kateri izmed njih je potrebno dati prednost, da se ohrani njihovo ustavno pravno ravnotežje. To bi sicer lahko pomenilo, da so ustavne vrednote, ki bi zaradi izvedbe referendumov in še bolj zaradi morebitne zavrnitve Zakonov o slovenskem državnem holdingu in o ukrepih za krepitev stabilnost bank ostale nezavarovane, za domačo ustavno demokracijo tako usodno pomembne, da se mora pred njimi pravica zahtevati razpis zakonodajnega referenduma umakniti.

Te za naknadni zakonodajni referendumski zahtevi usodne ustavne vrednote, ki jih je izpostavil Državni zbor in ki imajo po presoji Ustavnega sodišča glede na okoliščine hude gospodarske krize prednost pred pravico zahtevati razpis referenduma, pa so: Učinkovito izvajanje funkcij države, vključno z ustvarjanjem pogojev za razvoj gospodarskega sistema. Uresničevanje človekovih pravic, zlasti pravic socialne varnosti in varstva dela ter pravice do svobodne gospodarske pobude. Spoštovanje sprejetih mednarodnih obveznosti države. In še zagotavljanje učinkovitosti pravnega reda Evropske unije na ozemlju Republike Slovenije.

Iz današnje odločbe Ustavnega sodišča je razvidno, da je večina ustavnih sodnikov koaliciji Državnega zbora verjela na besedo, da bi z odložitvijo uveljavitve in zavrnitvijo Zakona o slovenskem državnem holdingu in Zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank ogroženo učinkovito delovanje tako pravne kot socialne države z zagotavljanjem izvrševanja njenih pomembnih funkcij ter zagotavljanje pravic do socialne varnosti, zdravstvenega varstva, pravic invalidov in drugih človekovih pravic, med njimi tudi pravic do svobodne gospodarske pobude in do varstva dela. Zakona naj bi sicer bila usodnega pomena tudi za zagotavljanje učinkovitosti države, ki vključuje tudi zagotavljanje uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Kako konkretno naj bi bila za to zaslužna z naknadnima zakonodajnima referendumoma neuspešno izpodbijana zakona, s katerima se bosta uzakonili dejstvi, da bo celotno premoženje države pod okriljem Slovenskega državnega holdinga kot skupščina upravljala kar vsakokratna Vlada in da bodo slabe terjatve slovenskih državnih bank s prenosom na slabo banko ponovno poravnavali kar slovenski davkoplačevalci, Ustavno sodišče, v katerega odločitve v ustavnih demokracijah pač ni primerno javno dvomiti, ni natančneje pojasnilo.

Toda tako to gre. Vse bližje je tudi nova ustavno pravna preizkušnja, saj so danes z zbiranjem podpisov v podpori zahtevi za razpis referenduma o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014 pričeli sindikati javnega sektorja. Ne glede na pričakovano uspešno zbiranje podpisov pa bo tudi ta referendumska zahteva končala pred Ustavnim sodiščem in glede na današnjo odločbo je kar verjetno, da bo tudi ta razglašena za protiustavno. S tem bo druga Janševa koalicija in Vlada naposled dobila proste roke pri uveljavljanju v tujini že propadlih neoliberalnih zakonodajnih zamisli. Domača ustavna republika pa bo glede na očitno zadnjo besedo Ustavnega sodišča vse bolj videti kot ustavna monarhija, v kateri namesto kralja in kraljice prestol zaseda kar vsakokratna celotna ekipa ustavnih sodnic in sodnikov. 

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z Republiko Slovenijo kot ustavno monarhijo pod oblastjo Ustavnega sodišča v zobeh poskrbel Tomaž Z.