Kaj je novega v Azilnem domu Vič?

Kaj je novega v Azilnem domu Vič?

Oddaja
9. 4. 2020 - 17.30

V soboto je v recepciji Azilnega doma Vič v večernih urah potekal tihi protest prosilcev za azil, večinoma iz Maroka in Alžirije. Razlog za protestni zbor je bila neodzivnost varnostne službe in azilnega doma na zahteve po prijavi policijskega nasilja nad oskrbovancem doma Mustafo Muhabijem. Mustafa je še do nedavnega bival v Azilnem domu Vič, vendar pa se je njegov azilni postopek končal negativno tudi po pritožbi na sodišče, posledično pa je bil sprožen uradni postopek odstranitve tujca iz države in po Mustafo je v soboto prišel policijski avto.

 

Republika Slovenija kot izvorna država sistemsko organiziranega tihotapljenja prosilcev za azil naprej v EU?
 / 7. 8. 2019
Po pričevanju njegovega prijatelja Hamida je policija Mustafo v soboto odpeljala iz Azilnega doma. Kot je Mustafa povedal Hamidu, so ga odpeljali na policijsko postajo v bližini slovensko-hrvaške meje oziroma dve uri vožnje stran. Na postaji naj bi Mustafa zahteval ponovno vložitev azilne prošnje, do česar ima tudi pravico. Policisti so Mustafo nato odpeljali nazaj v smeri azilnega doma, ko naj bi voznik ustavil avto, policist na sovoznikovem sedežu pa je izstopil iz avta in Mustafo povlekel ven ter ga pretepel z udarci po glavi in brcami. Ob vrnitvi v Azilni dom Vič je Mustafa zahteval klic na policijo in prijavo fizičnega napada neznanega policista. Mustafa je zahteval, naj policijo pokličejo predstavniki varnostne službe, vendar ti tega niso želeli storiti in so mu odgovorili, naj pokliče sam, četudi ne govori niti slovensko niti angleško. Več o dogajanju pojasni Hamid.

Izjava.

Kaj se je dogajalo po tem, ko so Mustafo odpeljali iz Azilnega doma Vič, ni povsem znano in tudi ni mogoče preveriti, ker je Mustafa trenutno zaprt v Centru za tujce v Postojni. Izhod iz Centra za tujce je prepovedan, zaradi razglašene epidemije pa so onemogočeni tudi obiski. Glede na to, kar je povedal Mustafa, preden so ga odpeljali v Postojno, dogajanje pojasni Hamid.

Izjava.

Zaradi neodzivnosti varnostnih služb se je v recepciji azilnega doma zbrala skupina prosilcev za azil v tihem protestu, nato pa so varnostniki poklicali policijo, ki je v azilni dom okoli 22. ure prišla zaradi prijave motenja javnega reda in miru. Policija naj bi prišla s kombiji, psi in orožjem, vendar med protestniki in policijo ni bilo konflikta. Mustafa je pojasnil, da je bil pretepen od enega izmed njihovih službenih kolegov in da želi dogodek prijaviti. Protestniki so se razšli, Mustafi pa je eden izmed prisotnih policistov pojasnil postopek prijave policijskega nasilja in mu svetoval, naj to stori ob prvi priložnosti s pomočjo socialne delavke.

Prijavo nasilja je Mustafa tudi želel opraviti in je zato za pomoč prosil socialno delavko v Azilnem domu Vič. Ta naj bi z izpolnitvijo Mustafove prošnje odlagala, dokler ga niso v sredo iz azilnega doma nasilno odpeljali. Dogajanje od protesta do poskusa pritožbe opiše Hamid.

Izjava.

Balkanska pot ni varnostna grožnja, temveč je humanitarna in politična katastrofa
 / 11. 11. 2019
V sredo, četrti dan po protestu in zahtevi po prijavi policijskega nasilja, je Mustafo obiskala oseba, ki je z njim opravila intervju glede ponovne vložitve prošnje za azil. V pogovoru naj bi mu tudi povedali, da bo premeščen v izpostavo Azilnega doma na Kotnikovi ulici v bližini Metelkove.

Izjava.

V istem dnevu ga je v popoldanskih urah varnostna služba obvestila, naj se pripravi na odhod. Mustafa je v spremstvu varnostnikov zapustil stavbo, toda ko je zagledal policijski kombi, se je ustrašil in poskušal zbežati. Varnostniki so mu z namenom izročitve policiji v obraz razpršili solzivec in ga odpeljali v Center za tujce v Postojni, v katerem je gibanje omejeno, komunikacija z zunanjim svetom pa otežena. 

Izjava.

Mustafi glede na znane informacije ni uspelo prijaviti dogodka policijskega nasilja, prav tako pa dostop do njega ni možen, ker so obiski v Centru za tujce začasno onemogočeni. Center za tujce sicer deluje kot institucija za zapiranje oseb brez dovoljenja za zadrževanje na območju Republike Slovenije in kot prehodna nastanitev pred izvedbo deportacij. 

 

Slovenska policija je v preteklosti osebe, ki jim je bila zavrnjena prošnja za azil tudi na sodišču, že deportirala na Hrvaško po postopku izročitve, ki ga določa meddržavni sporazum. V primeru tožbe Ramida Zouhairije proti Republiki Sloveniji je upravno sodišče odločilo, da je policija ravnala nezakonito, ko je bil odpeljan iz azilnega doma in izročen hrvaški policiji, ki ga je nato izgnala v Bosno in Hercegovino. Postopek izročitve je namreč po sporazumu opredeljen kot neformalen, posledično pa mu je bila v postopku onemogočena ustavna pravica do pritožbe, ker ni pridobil nobenega uradnega dokumenta o postopku. Po odločitvi upravnega sodišča je Slovenska policija s pritožbo postopek spravila na vrhovno sodišče. Ali bo policija podobnemu postopku sledila tudi v Mustafovem primeru, ni znano.

 

V Azilnem domu Vič pa je v sredo naš sogovorec Hamid Ouchattou iz Maroka zaključil z enotedensko gladovno stavko. Stavko je izvedel, ker meni, da njegov azilni postopek ni bil korektno izveden. V Slovenijo je prišel konec lanskega decembra, v treh mesecih bivanja tu pa je dobil negativno odločbo glede azilnega postopka. Kot trdi sam, naj v postopku ne bi upoštevali dokumentov o zaporni kazni, ki jih je predložil naknadno. 

 

Kar ni prešteto, se ni zgodilo
 / 31. 7. 2018
Negativna odločitev azilnega postopka s strani ministrstva in sodišča v vsega treh mesecih je vsekakor nenavadna, če upoštevamo, da mnogi v Sloveniji na odločitev čakajo eno leto ali včasih celo štiri. Hamidov primer vsekakor ni enostaven. Glede na lastne trditve je politični begunec,  ki je zapustil Maroko zaradi preganjanja, ker je javno pisal o korupciji maroške države. Zato je negativna odločba po hitrem postopku vsekakor problematična.

Izjava.

Prošnje za azil maroških in alžirskih državljanov so običajno po hitrem postopku zavrnjene, Slovenija pa s politiko preganjanja in deportacij ljudi aktivno ilegalizira in onemogoča njihovo integracijo ter možnost za normalno življenje. Kakšen je položaj severnoafriških prosilcev za azil v Sloveniji, zaključi Hamid.

Izjava.

facebook twitter rss

 

RŠ praznuje 51 let! Če bi radi spodbujali kakovostne radijske vsebine tudi v postabrahamski dobi, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness