Sprva prisluhnimo karaokam zunanjih ministrov ob koncu vrha Nata v Turčiji, kjer so na pobudo svojega turškega gostitelja pričeli s petjem humanitarne balade iz 80-ih “We are the world”.

Medtem ko v Kremlju še vedno odmeva smeh ob na srebrnem pladnju postreženi propagandi, se v Natovem departmaju za odnose z javnostmi opravljajo nadure, kjer se petje označuje za kaprico utrujenih zunanjih ministrov in ministric ob zaključni proslavi. Odziv na Natove karaoke je bil buren tudi na socialnih omrežjih, kjer se giblje med posmehom in nejevernostjo v absurd prikazanega. Temu podobni so komentarji na YouTubu, še posebej ruskih tako imenovanih Putinovih trollov. Prevod razumnejšega se glasi: “Dragi prebivalci Evrope in Amerike, ali vas ni sram? Kako zdržite, da vas vodijo klovni?” Na koncu dneva je vprašanje primerno. Ko predstavniki zahodnega vojaškega kluba - katerega članice so v zadnjih desetletjih več držav in regij pustile v razsulu in posejale z grobišči - pojejo “We are the world”, se je morebiti skrajni čas vprašati, koliko časa nazaj je vodstvena klika izgubila stik z realnostjo?

Eden izmed pevcev, natančneje Natov generalni sekretar Jens Stoltenberd, je med drugim oznanil, da bo aliansa povečala število svojih odposlanikov na ukrajinskem obrambnem ministrstvu. Ruski odgovor: Zaostritev se pričakuje tudi s strani Evropske unije, kjer je predsednik evropskega sveta Donald Tusk napovedal podaljšanje sankcij zoper Rusko federacijo na evropskem vrhu v juniju. Rusija udarce vrača posredno. Premier Dmitrij Medvedjev je preklical odlog, s katerim je bil silam Nata v Afganistanu od leta 2008 naprej omogočen transport opreme prek ruskih železnic, cest in letalskega prostora.

Ameriška in ruska stran si medtem pošiljata dvoumne signale. Odvil se je nepričakovan obisk zunanjega ministra Združenih držav Amerike Johna Kerryja v ruskem Sočiju. Svoj piskrček je pristavila tudi Victoria “Fuck the EU” Nuland, ki je izrazila željo, da ZDA pristopijo k ukrajinskim mirovnim pogajanjem v Minsku. Oboje se je odvilo po odobritvi 200 milijonov dolarjev vojaške pomoči Ukrajini s strani ameriškega kongresa. Kijev medtem sanjari o novi železni zavesi. Govori se o načrtih za 2300 kilometrov dolgo državotvorno ograjo, ki bo fizično ločevala Ukrajino od medvedjega soseda. Plani so zaenkrat le na papirju, saj Ukrajina ne premore financ za dotičen projekt.

Tudi druge fronte Nata in njegovih članic ostajajo vroče. V soboto so ameriški specialci na vzhodu Sirije ubili Abuja Sayyafa, enega izmed vodilnih mož Islamske države. Po drugi strani so le dan kasneje v Iraku slavile sile ISIS-a z zavzetjem mesta Ramadi, nedaleč stran od glavnega mesta Bagdad.

Zaostruje se tudi konflikt med Iranom in Savdsko Arabijo. Slednja je raketirala iransko humanitarno ladjo pod okriljem UNICEFA, ki je v Jemen transportirala pomoč. Prav tako se šušlja, da je savdska stran v luči iranskih jedrskih pogajanj pričela iskati dostop do nuklearnega orožja. Savdijci naj bi namreč pred desetletji plačali razvoj pakistanskega nuklearnega programa, sedaj pa naj bi želeli vračilo usluge - Pakistan jim naj odstopi nekaj peklenskih konic.

Za konec se ne sme pozabiti pacifiškega teatra, kjer so Združene države napovedale napotitev dodatnih sil v Južno kitajsko morje in ustanovitev sveže pomorske baze na Filipinih. Kitajska odločitvi ostro nasprotuje. Obenem iz kitajskih vojaških krogov prihajajo vesti, da Ljudska armada nadgrajuje svoje balistične rakete z bojnimi glavami MIRV. Posebnost slednjih je, da lahko nosijo več jedrskih konic hkrati, vsako posebej pa se lahko usmeri na svojo tarčo. Dodatna prednost sistema je, da število konic onemogoči obrambne poskuse klatenja le njih. Prihodnost bo torej svetla inu vroča.