Milijonar

Odbor za infrastrukturo je slab teden dni nazaj prižgal zeleno luč za razpis posvetovalnega referenduma o drugem bloku Jedrske elektrarne Krško, znanega tudi pod kratico JEK 2. Čeprav so koalicijski partnerji predvidevali referendum za obdobje med letoma 2027 in 2028, jih je opozicijska Slovenska demokratska stranka prehitela in državnemu zboru vložila predlog za izvedbo posvetovalnega referenduma. Po posvetu z vsemi parlamentarnimi strankami je SDS umaknila predlog in nato skupaj z vsemi parlamentarnimi strankami z izjemo Levice vložila predlog za izvedbo posvetovalnega referenduma v mesecu novembru. Čeprav politiki podporo posvetovalnega referenduma utemeljujejo z dejstvom, da je to eden izmed korakov za trajnostni razvoj in da je jedrska energija najbolj čista energija, pa ostaja sumljivo prav to, da se vsem političnim zagovornikom mudi. Da ne bo pomote, to ni komentar o tem, ali je jedrska energija dobra ali slaba, to je komentar o korupciji.

Kot je bilo že prej omenjeno v parodiji oddaje Milijonar, so parlamentarne stranke nazadnje stopile skupaj, ko je potekala gradnja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, bolje znanega pod kratico TEŠ 6. Čeprav so, potem ko je korupcijska afera prišla v javnost, politični nasprotniki prelagali krivdo drug na drugega, pa je več kot očitno, da sta odločitev za gradnjo TEŠ 6 in posledično zanemarjanje očitnih indikatorjev o neuspelem in slabem vodenju projekta bila skupna. Zgodba se prične v času prve vlade Janeza Janše, in sicer v letu 2006, ko je skupščina Holdinga slovenskih elektrarn, znana pod kratico HSE, sprejela Razvojni načrt Skupine HSE za obdobje 2006–2015 s pogledom do 2025. Leto kasneje pa je ista vlada izločila TEŠ iz seznama zavezancev po Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev. Nadzor nad projektom gradnje je leta 2008 po parlamentarnih volitvah prevzela vlada Boruta Pahorja, bolj natančno so to bili takratni minister za finance Franc Križanič, minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in takratni premier Pahor.

Pahor

Čeprav je Pahor ustanovil Strateški svet za energetiko in s tem nakazal možnost, da bi lahko strokovnjaki na novo pregledali investicijo, tega telesa zaradi neznanih razlogov ni sklical več kot eno leto, tako da so do takrat podpisali že vse pogodbe in že vplačali prve obroke. Zaradi nepravilnosti pri poslovanju, laganju o cenah velenjskega lignita, ki je sedaj kar trikrat dražji od prvotne cene, posebni selekciji dobavitelja opreme za TEŠ 6, pranja denarja s strani odgovornih pri projektu TEŠ 6 in mnogo drugih stvari, je vrednost projekta narasla s prvotnih 645 milijonov evrov na slabo milijardo in pol evrov. V času, ko se je politična elita s pomočjo lobistov odločila za gradnjo TEŠ 6, se je svet zaradi podnebne krize začel umikati od umazane ogljične energije. Čeprav bi očitno ravno gradnja TEŠ 6 zahtevala referendumsko vprašanje, so odločitev o gradnji odrekali ljudstvu. Vendar se problemi s TEŠ 6 ne končajo pri korupciji. Termoelektrarna od začetka obratovanja šestega bloka z delovanjem ustvarja letne večmilijonske izgube.

Sedaj smo pred vrati novega posvetovalnega referenduma. Vprašanje, ki ga boste poslušalci dobili pred seboj, se glasi: »Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?« Čeprav naj bi z odgovorom na referendumsko vprašanje državljani pokazali, ali podpirajo izgradnjo JEK 2, je to vprašanje tako zastavljeno, da državljan preprosto ne more odgovoriti: »Ne.« Vprašanje, ki zahteva odprt tip odgovora, pa seveda v resnici nima vpliva na gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne. Gradnja se namreč načrtuje že od leta 2006, ko je bila sprejeta resolucija o nacionalnem razvoju energetskega programa. Gradnjo TEŠ 6 so politiki poskušali umakniti izpred oči javnosti, pri JEK 2 pa je ravno obratno. Ključno vprašanje je, zakaj. Zakaj politična elita ogroža uspešnost referenduma s svojim površnim in prenaglim delovanjem? Odgovor je preprost. V promocijski kampanji za gradnjo JEK 2 je veliko denarja, ki ga pač mora dobiti prijatelj prijatelja politika, saj se bi v nasprotnem primeru javna sredstva lahko dejansko rabila za reševanje kritičnih problemov, kot je usklajevanje plač v javnem sektorju. Poslanec Svobode in nekdanji direktor Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost, Miroslav Gregorič, kontrira lastni poslanski skupini in se ne strinja z izvedbo referenduma.

Gregorič

Gregorič poleg dejstva, da na seji odbora za infrastrukturo, na kateri so dali zeleno luč posvetovalnemu referendumu, ni bilo prisotnega ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumerja in njegove ekipe, opozarja tudi, da je preveliko neznank gradnje JEK 2 in da so nekateri podatki čisto napačni. To nas spominja na TEŠ 6, ko so snovalci projekta podali napačno oceno cene dobave lignita iz Premogovnika Velenje. Treba je poudariti tudi, da je iz gradenj drugih jedrskih elektrarn po svetu mogoče sklepati, da se bodo dejanski stroški za gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne bistveno povečali. Vzemimo za primer jedrsko elektrarno Hinkley Point C v Veliki Britaniji. Ko je gradnja dobila zeleno luč, so bili predvideni stroški ocenjeni na dobrih 21 milijard evrov, pred osmimi meseci pa so sporočili, da je zadnja ocena stroškov gradnje narasla na 41 milijard evrov. Vendar pa Hinkley Point C ni edina jedrska elektrarna na svetu, katere cena se je bistveno povišala tekom gradnje. Na podlagi teh precedensov lahko sklepamo, da bo tudi sam strošek gradnje drugega bloka v Sloveniji bistveno dražji.

Pri projektu TEŠ 6 so sodelovale vse vlade od leta 2004 do 2014, osrednji protagonisti pa so prihajali iz strank SD, SDS, NSi in Zares. Podobnemu političnemu sodelovanju kot iz prvih desetih let tega tisočletja pa smo priča tudi sedaj. Čeprav stranke Zares ni več na politični sceni, je njeno funkcijo nadomestila stranka Svoboda. Večna trojica korupcijskih afer, ki bo tako sodelovala pri gradnji JEK 2, obeta novo največjo korupcijsko afero v zgodovini Slovenije. Nakazuje že dejstvo, da politične stranke, ki sicer v ničemer ne najdejo skupnega jezika, v državni zbor skupaj vložijo predlog za posvetovalni referendum. Najbolj žalostno pa je dejstvo, da svoje prikrite, grabežljive in pohlepne namene zavijajo v tančico okoljevarstvenih načel, s katerimi poskušajo nevedne državljane manipulirati v to, da jim bodo omogočili kopičenje javnih sredstev v lastne žepe. Zgodba TEŠ 6 torej dobiva nadaljevanje, ki se imenuje JEK 2.