Devetega januarja v delu Bosne in Hercegovine praznujejo dan Republike srbske, ki hkrati pomeni obeležitev sedemindvajsete obletnice ustanovitve te entitete in začetek vojne leta 1992. To je po julijanskem koledarju tudi dan slave svetega Štefana, zavetnika Republike srbske. Uradna proslava praznika preteklo sredo v Banja luki je znova pritegnila večjo količino medijske pozornosti, kot je to v navadi za državne praznike. Letos ni bila v ospredju sporna ustavnost praznika, temveč predvsem podpora prazniku, ki so jo izkazali etnično hrvaški politiki iz Bosne in Hercegovine.

Javnost se s praznikom intenzivno ukvarja po intervalih že vsaj od novembra leta 2015, ko je ustavno sodišče Bosne in Hercegovine odločilo, da je praznovanje dneva Republike srbske devetega januarja protiustavno. Diskriminiralo naj bi ostali dve etnični skupnosti v entiteti, saj pravoslavci ta dan praznujejo slavo svetega Štefana.  Seveda je pobudo za ustavno presojo deklaracije, ki ureja zakonsko plat dneva Republike srbske, podal takratni bošnjaški predstavnik v predsedstvu Bosne in Hercegovine Bakir Izetbegović. Prebivalci Republike srbske so septembra leta 2016 glasovali o ohranitvi datuma praznika na referendumu. Glasovalo je 56 odstotkov volilnih upravičencev, za ohranitev datuma se jih je opredelilo 99 odstotkov. Kljub temu ustavno sodišče še vedno prepoveduje proslavo.

Letošnji dan Republike srbske v Banja Luki ni sporen le zaradi povezovanja s slavo Svetega Štefana. Na proslavi prejšnjo sredo so posmrtno odlikovali Slavka Lisca, ki je bil na Hrvaškem obsojen na petnajst let zaporne kazni zaradi vojnih zločinov, storjenih v okolici Šibenika leta 1991.

Uradna prireditev je vključevala slavnostno povorko Policije Republike srbske, prepevanje pesmi Pukni zoro, ki jo slovenska javnost pozna predvsem zaradi avtorja Magnifica, in slavnostno akademijo. Kljub vsemu proslavljanju pa je srbski predstavnik predsedstva Bosne in Hercegovine Milorad Dodik našel čas tudi za službene obveznosti. Sestal se je namreč s hrvaškim veleposlanikom v Bosni in Hercegovini Ivanom Del Vechiom. Ta je bil že naslednji dan po naročilu samega hrvaškega premierja Andreja Plenkovića poklican v Zagreb na zagovor pred Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, ki je že začelo s postopkom za zamenjavo veleposlanika. Del Vechio naj bi se udeležil proslave ob dnevu Republike srbske, v izjavi za javnost pa je zatrdil, da ni bil prisoten ne na postrojbi vojske ne na slavnostni akademiji, za odlikovanje Slavka Lisca pa sploh ni vedel.  

S politiko Plenkovićeve Hrvaške demokratske skupnosti, krajše HDZ, se, kot kaže, ne strinjajo predstavniki HDZ Bosne in Hercegovine. Josip Grubeša, član HDZ BiH in aktualni minister za pravosodje Bosne in Hercegovine, je v izjavi za javnost podprl praznovanje dneva Republike srbske in ga označil za popolnoma ustavnega. To je storil v odgovor kritikom, ki po njegovih besedah strankarske kolege napadajo zaradi udeležbe na proslavi. Pridružili so se mu še drugi ministri iz vrst HDZ Bosne in Hercegovine. Grubeša je bil namreč skupaj s predsednikom stranke Draganom Čovićem in še nekaterimi predstavniki stranke prisoten na slavnostni akademiji ob prazniku, mimohod vojske pa so izpustili. Jasno, zaradi posthumnega odlikovanja vojnega heroja Republike srbske, ki na Hrvaškem velja za vojnega zločinca.

Na dogajanje so se odzvali tudi politični predstavniki tretje, bošnjaške entitete tretjega, bošnjaškega, konstutivnega naroda. Denis Zvizdić, predsednik ministrskega sveta Bosne in Hercegovine in član bošnjaške Stranke demokratske akcije, krajše SDA, ne verjame v možnost ponovnega sodelovanja s hrvaškim ambasadorjem Del Vechiom.

Dogajanje lahko na širši sliki lepo umestimo v zgodbo Bosne in Hercegovine zadnjih treh desetletij. Politično življenje poteka od volitev do volitev, pri konkretnem primeru proslave in podpore državnega praznika Republike srbske pa gre za klasično povolilno turbolenco. Predstavniki HDZ BiH so zlahka pozabili na protisrbsko retoriko, ki jo uporabljajo za pridobivanje glasov vse od nastanka stranke leta 1990. Trenutno se pač morajo ukvarjati s porazom na predsedniških  volitvah.

Hrvaškega kandidata za predsedstvo države Dragana Čovića iz HDZ je namreč premagal Željko Komšić, odločilne pa naj bi bile glasovnice bošnjaških volilcev. Etnični Hrvati so v protest takoj po volitvah oktobra lani organizirali shod z imenom R.I.P. Democracy BiH v Mostarju, kjer so plapolale zastave z vsakovrstnimi rdeče-belimi šahovnicami.

Tri mesece kasneje pa se nadaljuje politično manevriranje predstavnikov HDZ BiH, ki s podporo Dodikovim manifestacijam poskušajo ustvariti premoč nad bošnjaškimi politiki. Tako lahko sklepamo po izredno prijateljskem odnosu med Dodikom, vodjo srbske stranke Zveze neodvisnih socialdemokratov, in Čovićem, predsednikom HDZ BiH. Dodik med tem javno podpira idejo o tretji, hrvaški entiteti v Bosni in Hercegovini, ki jo v politični diskurz vpeljuje HDZ BiH. Na drugi strani podobno taktiko izkorišča tudi bošnjaška SDA v smislu enotnosti proti povezovanju hrvaških in srbskih politikov. Predstavnikov stranke HDZ Bosne in Hercegovine ne moti niti to, da Dodik že več časa grozi z osamosvojitvijo Republike srbske, če ustavno sodišče Bosne in Hercegovine ne bo presodilo tudi ustavnosti dneva neodvisnosti in dneva državnosti. Stranka HDZ Bosne in Hercegovine je med drugim članica Evropske ljudske stranke. Ta deklarativno druži predvsem stranke, ki podpirajo Evropsko unijo in čimprejšnjo pridružitev Bosne in Hercegovine le-tej, kar Dodik ogroža ravno s svojo separatistično retoriko.

Še pomenljivejše je, da se politika HDZ Bosne in Hercegovine v tem primeru močno razlikuje od drže istoimenske stranke na Hrvaškem. Slednja namreč državni praznik Republike srbske označuje za neustavnega, predstavniki stranke iz Bosne in Hercegovine pa praznovanje podpirajo. V istem smislu Hrvaška demokratska skupnost podpira čim prejšnjo priključitev Bosne in Hercegovine evroatlantskemu povezovanju, HDZ Bosne in Hercegovine pa, kot pričajo dejanja, očitno ne. Na tem primeru se plastično pokaže, kako politični pragmatizem prevladuje nad svetovnonazorskim opredeljenjem politikov v Bosni in Hercegovini. Vzporednice bi lahko potegnili tudi s situacijo v širši jugovzhodni Evropi, če ne nasploh v tako imenovani zahodni demokraciji.

Da pa problematika proslave dneva Republike srbske ni ostala zgolj na političnem parketu, so poskrbeli športniki. Uprava kluba Zvijezda Gradačac, s sedežem ob meji Federacije Bosne in Hercegovine z Republiko srbsko, je odpustila kapetana ekipe Dejana Popovića. Ta je namreč na društvenih mrežah svojim sledilcem čestital ob dnevu Republike srbske.

Ponovno izkoriščanje državnih praznikov za politično demagogijo lahko pričakujemo že konec aprila, ko bodo v Bosni in Hercegovini praznovali katoliško in teden kasneje pravoslavno veliko noč.