Monotonost vsesplošnega zadovoljstva na področju športa, ki so ga v Podalpju z verižnim nizanjem kolajn na zimskih igrah v Sočiju sejali slovenski olimpionki, je v četrtek v vsej svoji ekscesnosti in bizarnosti prekinili zaključek sicer totalno nepomembne evropske tekme košarkarjev Olimpije. Kot je obče znano je, bojda zrevolitran zaradi nepoštenih sodniških odločitev, v izteku tekme skupaj s še nekaj posamezniki na igrišče pridrvel tudi poznani kvazi-estradnik Zoran Predin, z besnim korakom pospremil sodniško trojico, glavnemu v njej, sodniku Lopezu pa v izbranem trenutku privoščil kličkovski direkt in ga skorajda pospravil na parket nove stožiške dvorane.

Predinov izpad bi zaradi vse nazornosti, ki so jo ujele TV-kamere, najverjetneje ostal še en lokalni YouTube hit z nekaj desettisoč kliki in všečki ter kot tema tedna morda zasijal v precej razširjeni domači rumeni periodiki, tako pa je za voljo osrednjih medijev za dan ali dva postal skorajda osrednji športni dogodek. Ob klasičnem moraliziranju o spodobnem in nespodobnem na športnih prireditvah so mediji Predinovo pest v sodniškem zatilju analizirali celo s pomočjo športnih psihologov, glavnemu akterju, kvazi-estradniku Predinu, pa so na vseh možnih medijskih koncih dopustili teatralno kesanje in opravičevanje svojega četrtkovega blackouta.

Pri vsem tem metafizičnem opisovanju skrajno gostilniškega akta je v ozadju ostalo ključno - da je Predin pobesnel in fizično napadel na športni prireditvi, za prestopnike na tem področju pa od maja lani veljajo posebni ukrepi, uvedeni s prevetrenim zakonom o nalogah in pooblastilih policije. Med njimi se je s postkošarkarskim boksarskim vložkom prav gotovo znašel tudi poznani glasbenik, na kar pa je očitno, poleg medijev, pozabila tudi policija. Kot poroča sobotno Delo, naj bi Predin bil zgolj finančno oglobljen, medtem ko naj bi od maja veljavni ukrepi, kot je denimo prepoved udeležbe na športnih prireditvah, veljali samo za povratnike. Kar seveda ni res, po veljavnem zakonu je predkaznovanost zgolj oteževalna okoliščina, na podlagi katere preiskovalni sodnik, kot končna instanca, lažje sprejme odločitev o prepovedi udeležbe na športnih prireditvah, ni pa pogoj za njo.

Pri razlikovanju Predinovega napada na sodnika in siceršnjih prestopkov na športnih prireditvah so razumljivo najdejavnejši tisti, ki so se zavzemali za uveljavitev posebnih pooblastil policije v zvezi s športnimi prireditvami. Poleg policije tudi poslanec Jankovićeve Pozitivne Slovenije in ex-košarkar, Peter Vilfan. Potem ko je še pred poldrugim letom ob prvem predlogu zakonskih sprememb v državnem zboru grmel o ničli toleranci do nasilja na stadionih in varnostni grožnji, ki jo predstavljajo navijači, zdaj v tysonovskem udarcu sicer bojda ghandijskevega prijatelja Predina vidi ravnanje v afektu.

Distinkicija med pobesnelim, s pestjo proti košarkarskem sodniku zamahujočim Predinom in razjarjenim Green Dragonsom ali Violo je pri Vilfanu in somišljenikih vseh političnih barv, ki so dodatna policijska pooblastila podprli, nujna za legitimnost le-teh. Malo število ekstremnih navijaških skupin v Sloveniji, ki bi jih lahko našteli na prste ene roke slabega mizarja, benignost vandalskega obnašanja na stadionih, izmerjena v nekaj polomljenih stolih, in osamljeni primeri ritualnega nasilja, kot ga vidijo sociologi, ki se ukvarjajo s to problematiko, skoraj brez resnih posledic, so smiselnost uvedbe posebnih policijskih ukrepov na športnih tekmah postavljale pod vprašaj, Predinov incident pa je le še dodaten korak v to smer.

Kvazi-estradnik je ne le izničil mejo med vedenjem huliganov, kot jo vidi denimo Vilfan, in med uglajenim VIP-navijačem, za kakršnega se ima sam, ampak jo je celo presegel. V zgodovini slovenskega moštvenega športa bi morali pobrskati v zapisnike res najzakotnejših lokalnih tekmovanj, da bi našli primere neposrednega napada na športne funkcionarje, sodnike. Navijači, predvsem tisti najekstremnejši, zaradi katerih smo sprejeli dodatne ukrepe, pač raje prižigajo pirotehniko, delijo udarce med seboj in spijejo pivo preveč, zaradi česar so preganjani s športnih objektov, medtem ko ogrožanje splošne varnosti naključnih obiskovalcev in vpletenih športnikov ter funkcionarjev na tekmah ostaja v domeni Predina in podobnih uglajenih, pravih podpornikov svojih klubov.

Zatorej velja biti dosleden, vztrajati pri ničelni toleranci do nasilja, preseči enačenje vse navijaških prestopkov in spričo novih oblik nasilja na športnih prireditvah zahtevati novo novelo zakona o policijskih pooblastilih na tekmah. Če je prva, po zgledih podobne zakonodaje o navijačih iz tujine, nosila delovni in medijski naslov "zakon o navijačih", naj se problemom besnih črnih minut sicer uglajenih VIP-navijačev ukvarja "Predinov zakon".