Ukrajina po gobe
Pred slabima dvema tednoma je generalštab ukrajinske vojske prekinil urjenja rekrutov v tujini zaradi množičnih dezertacij. Neposredni povod za odločitev je bil verjetno nedavni pobeg 1700 od skupno 2300 vojakov, ki so se urili v Franciji. To je le en vidik krize dezerterstva, s katero se sooča ukrajinska vojska in se vleče skoraj od začetka vojne. Generalno tožilstvo je od takrat sprožilo preiskave v več kot 200 tisoč primerih samovoljnega začasnega zapuščanja položajev in 50 tisoč primerih dezerterstva. Dejanske številke pobeglih vojakov so verjetno precej višje, po nekaterih ocenah tudi desetkratne, saj tožilstvo in vojska kazenski pregon sprožita le v primerih, ko ubežnika sicer ni mogoče privesti nazaj na fronto.
Glede na poročanje poveljstva je dezerterstvo že dovolj množično, da ruši bojne zmožnosti vojske. Vrhovni poveljnik ukrajinske vojske Oleksander Sirski je dejal, da so se ruski vojaki zmožni infiltrirati skozi slabo zastražene odseke ukrajinske fronte in izvajati sabotažne akcije v zaledju. Neuradno so ukrajinski dezerterji že v drugem letu vojne zakrivili rusko zavzetje Vuhledarja.
Novi minister za obrambo Mihajlo Fedorov je januarja po imenovanju dejal, da naborniški urad, znan pod kratico TCK, išče okrog dva milijona uklonistov, to je ukrajinskih državljanov, ki se izmikajo mobilizaciji. Ministrstvo tako pripravlja predlog zakonodajnih sprememb, ki bi uvedle strožje sankcije za neposlušanje klica dolžnosti. Ta klic je med ljudstvom dobil vzdevek mogilizacija, iz besede mogila – grob. Izraz so ob začetku invazije v Ukrajino izumili ruski uklonisti, sčasoma pa se je prijel še v Ukrajini. Pobegi iz države z namenom izmikanja mogilizaciji imajo evfemistično poimenovanje, ki v prevodu zveni zabavno, in sicer »iti po gobe«, kar se nanaša na poti skozi gozdove. Takšni begunci se imenujejo gobarji.
Po gobe v Romunijo gobarji bežijo pred agenti naborniškega urada TCK, ki na ulicah ugrabljajo moške na videz primerne starosti. Posnetki lovljenja civilistov se na spletu pojavljajo vsakodnevno. Ponavljajo se tudi poročila o primerih, ko agenti TCK civilista, ki se je mobilizaciji upiral, pretepejo do smrti. Takšna nasilna mobilizacija je dobila ime busifikacija, po malih avtobusih, v katerih ugrabljene državljane vozijo v vojašnice. Tega ne izvajajo brez odpora. Konec oktobra na primer so po prihodu rekruterjev delavci na tržnici Sedmi kilometer v Odesi pregnali lovilce obveznikov ter uničili njihov avtobus. Poveljnik ukrajinskega dronskega bataljona z vzdevkom Luftwaffe je v odziv predlagal bombardiranje tržnice, v kateri so se zaredili »proruski elementi«.
Ker izživljanje nad prebivalstvom ne prinaša zadovoljivih rezultatov, poskušata vlada in vojska krizo dezerterstva omiliti tudi z odpustki. Avgusta 2024 je parlament odpravil pregon vojakov za prvi primer dezerterstva, če so se sami vrnili v vojsko. Poleg tega si povratniki od takrat lahko izbirajo brigado, v kateri bi služili po vrnitvi. Novembra istega leta je predsednik Volodimir Zelenski podpisal amnestijo za dezerterje, ki bi se do začetka lanskega leta vrnili v vojsko, rok pa so nazadnje podaljšali do marca. Po uradnih podatkih se je vrnilo okrog 30 tisoč pobeglih vojakov. Dezerterjem, ki se na amnestijo niso odzvali, po zakonu še vedno grozi najmanj pet let zapora, če jih bodo sodišča za to dejansko kdaj obsodila.
Tu se sicer osredotočamo na Ukrajino, toda nad žrtvovanjem za svojega Vladimirja ni navdušeno prebivalstvo niti na drugi strani. Ruska vlada se je z nepripravljenostjo ruskih državljanov spopadla z manj prisilnimi sredstvi. Namesto mobilizirancev v boj raje pošilja pogodbenike, ki za visoka plačila in socialne ugodnosti preživijo določen rok na fronti. Z obljubo oprostitve je vojska vabila zapornike. Do upora skupine Wagner poleti 2023 se je ruska vojska posluževala tudi uslug zasebnih vojaških podjetij. Za razliko od Ukrajine Rusija ni zaprla mej za vojaške obveznike in je pustila, da so »prozahodni elementi« sami odtekli iz države. Morda je bilo to za vlado celo dobrodošlo. Ironično so meje za ruske begunce pred mogilizacijo kmalu po začetku vojne zaprle baltske države z bizarno utemeljitvijo, da so za vojno sokrivi sovražniki vsi ruski državljani, ker niso izvedli revolucije proti Putinu. Kakorkoli, pristop ruske vlade k rekrutaciji kaže na protivojno nastrojenost prebivalstva in morda celo na posledični strah vlade pred reakcijami nad obsežnejšo prisilno mobilizacijo.
To zmanjkovanje topovske hrane je nekoliko prezrti vidik vojne na izčrpavanje, ki se odvija na vzhodu Ukrajine. Od financ in orožja se ta zadeva razlikuje po tem, da ni stvar posojil od Evropske unije in pošiljk Nata. Tako to ni nekaj, za kar bi bila Ukrajina odvisna od drugih držav, ki bi jih lahko izsiljevale, kar pritegne več pozornosti, sploh če izsiljevanje izvaja ameriški predsednik Donald Trump. Bojno sposobnost ukrajinske vojske v primeru gobarjenja spodkopava pomanjkanje entuziazma za umiranje med državljani, na katerega sicer ne računa niti rusko poveljstvo. Za poraz v vojni nazadnje ne bo nujno kriva Trumpova muhavost, ampak nevrednost Ukrajine, da bi se zanjo borili Ukrajinci.
Komentarji
Prodajaš bučke, večina ruskega prebivalstva podpira obrambeno vojno proti ukrajinskemu nacizmu pod sponzorstvom zahodnega imperializma, in je izvedla zgolj delno mobilizacijo, ker ima dovolj rezervistov. Predvsem pa dovolj visoke plače za njih: https://www.google.com/url?sa=t&source=web&rct=j&opi=89978449&url=https…
71% of Russians polled said that they supported the "special military operation" in Ukraine. When asked how they were affected by the actions of Putin, a third said they strongly believed Putin was working in their interests. Another 26% said he was working in their interests to some extent.
Plus, da ne omenjamo, da ma Rusija več vojaškega arzenala in čl. sile kot cel kolektivni zahod, ki se povsod zapleta v vojne. V Rusiji sploh ni nobenega upora in krize, kvečjemu razcvet in sožitje z multipolarnim svetom. Hvala zahod, da si prinesel vojno na predpražnik mati Rusije.
Pa razmerje med mrtvimi rusi in ukrajinci je 1:4
Komentiraj