Obišči Donbas, obišči svet
»Bratje in sestre, z včerajšnjo enostransko priključitvijo Zaporožja, Luganska, Donecka in Hersona se je tako imenovana specialna vojaška operacija prelevila v pravo pravcato tako imenovano vojno.
In če je teritorialna celovitost kakršnega koli teritorija v nevarnosti, bomo seveda uporabili vsa sredstva, ki so nam na voljo, da obranimo, kar je pač treba obraniti, in tudi ljudi.
Zato ne odlašajte in se prijavite na največjo turistično avanturo, kaj avanturo, izkušnjo, doživetje, ki ga ne boste pozabili do prerane smrti!
*Ponudba vključuje samoodločbo tujega vojaka, na kateri strani se bo bojeval.
*Odslej v ponudbi le dolgoročne avanture, ki vam bodo tako rekoč spremenile kraj bivanja za vedno.
*Iz ponudbe smo umaknili vikend pakete ter mesečne in polletne safarije.
TO NI BLEF!«
Tako je govoril izmišljeni vodja vseh prostovoljcev in plačancev iz držav nekdanje Jugoslavije, ki že od začetka oboroženih spopadov po Majdanski revoluciji svoje preživetvene in krvoželjne nagone preizkušajo na bojiščih Ukrajine.
Pravi oficir vojske Doneške ljudske republike – od včeraj enostransko pridružene Ruski federaciji, drugače pa brez kakšnih večjih mednarodnih priznanj državnosti – Dejan Berić je medtem na svojem youtube kanalu opisal postopek pridružitve rusofilov in ukrajinofobov vojaškim enotam na ruski strani.
Križem rok pa ne boste ostali niti ukrajinofili ali rusofobi, pot do vojskovanja na ukrajinski strani je s spletnim obrazcem ukrajinskega ministrstva za zunanje zadeve toliko preprostejša. Mogoče prav zato v ukrajinskih prostovoljskih, a včasih tudi plačanih vrstah najdemo državljane številnih držav po svetu, kot je za hrvaško skrajnodesničarsko pogovorno oddajo Bujica opisal pripadnik bataljona Azov in nekdaj prepoznaven pripadnik navijaške skupine Bad Blue Boys Zagreb, Denis Šeler.
Trenutno število tujih vojakov, ki so na ukrajinsko bojišče prišli z območja nekdanje skupne države, ni znano. Po podatkih veleposlaništva Ukrajine v Srbiji iz leta 2018 se je od leta 2014 do tedaj na proruski strani borilo 300 državljanov Srbije. Rusko obrambno ministrstvo pa je letošnjega marca trdilo, da je na ukrajinski strani pod vodstvom Denisa Šelerja 200 hrvaških prostovoljcev. Kot pojasnjuje Semir Mujkić, urednik portala Balkan Insight za Bosno in Hercegovino, sta obe številki pretirani.
Podobno je tudi v Bosni in Hercegovini, razloži Mujkić.
Po začetku tako imenovane specialne operacije februarja letos je prostovoljna vključitev v vojaške enote Doneške in Luganske ljudske republike izgubila svojo privlačnost.
Razlog za upad navdušenja nad streljanjem v tuji vojni je verjetno ruski napad s standardno vojsko, ki oslabi pomen tujih plačancev ali prostovoljcev.
Medtem prostovoljci, ki se borijo na strani Ukrajine, sploh po februarski tako imenovani specialni operaciji, nimajo takšnih težav, še doda Mujkić.
V Mednarodno legijo za obrambo Ukrajine se namreč enostavno prijavite s spletnim obrazcem, ki od vas zahteva potni list, potrdilo o vojaški usposobljenosti, nekaj vojaške opreme in potrdilo ukrajinskega veleposlaništva v domovini. Za priključitev enotam ruske vojske ali vojská tako imenovanih ljudskih republik pa se morate znajti po neformalnih kanalih, denimo pri raznoraznih četniških ali kozaških organizacijah ali celo samooklicanih humanitarnih organizacijah, kot je Kosovski front.
Beograjski pisatelj in novinar portala Al Jazeera Balkans Tomislav Marković ob tem opozarja, da odhode posameznikov iz Srbije na ukrajinska bojišča ideološko močno podpirata srbska oblast in Srbska pravoslavna cerkev.
Tuji vojaki na ruski strani so v preteklosti opravljali številne funkcije, od slavnega snajperista Dejana Berića, o katerem so ruske televizije posnele nekaj dokumentarcev, do tistih, ki izvajajo kontrolo na mejnih in frontnih linijah, kot je samooklicani četniški komandant Bratislav Živković. Nadaljuje Mujkić.
V vsakem primeru je prva pot do bojišča prostovoljna, tudi če so prostovoljci kasneje vključeni v redni postroj in za to prejmejo nekakšno plačilo.
Medtem ko je hrvaška vlada ob začetku ruskega napada jasno izpostavila, da prostovoljcev, ki se vojskujejo na ukrajinski strani, ne bo preganjala, je v Srbiji odhod na katerakoli tuja bojišča od leta 2014 ravno zaradi začetka oboroženih spopadov in odhoda prostovoljcev iz Srbije v Ukrajino kazniv. Prinese vam lahko od pol leta do pet let zaporne kazni, za organiziran odhod pa še nekaj let več.
Predsedniku države Aleksandru Vučiću na izredno samopomilovalen način odgovarja Dejan Berić , oficir vojske Doneške ljudske republike.
Kljub Vučićevemu širokoustju Marković pojasnjuje, da so bile do sedaj izrečene le štiri zaporne kazni, poleg njih pa še 24 pogojnih.
V Bosni in Hercegovini zaenkrat ni bil kaznovan nihče, ki se je vojskoval v Ukrajini, tako da se prostovoljci pretirano ne bojijo vrnitve z bojišč, doda Mujkić.
Kljub zagroženim zapornim kaznim pa vojnoljubi radi najdejo motivacijo v mitologiji, včasih pospremljeni z zgodovinskimi dejstvi.
Nekateri povratniki z ukrajinskih bojišč v Srbijo se ne le izognejo zapornim kaznim, temveč postanejo svojevrstne pop zvezde. Tak primer je Hadži Bratislav Živković, redni gost pogovornih oddaj na srbski Happy TV in udeleženec resničnostnega šova Parovi. Motivacija pa je lahko tudi bolj telesna, poudari Marković.
Obiščite ukrajinska bojišča, evropsko prestolnico prostovoljnega hranjenja topov.
*Ministrstvo za zdravje aktualnopolitične redakcije Radia Študent opozarja: vojskovanje po tujih bojiščih lahko resno ogrozi vaše zdravje.
Naslovna fotografija je avtorsko delo avtorja prispevka.
Dodaj komentar
Komentiraj