Sledeč zapisu Donalda Trumpa na Twitterju, da je čas za priznanje izraelske suverenosti nad golansko planoto, je na obisku v Izraelu to podprl tudi zunanji minister Mike Pompeo. Vlada predsednika Donalda Trumpa je še pred temi izjavami v letnem poročilu o človekovih pravicah, ki je bilo objavljeno prejšnji teden, namesto izraza “okupirano ozemlje Golanske planote” prvič uporabila izraz “izraelsko ozemlje Golanske planote”.  Izrael je dve tretjini planote zavzel v šestdnevni vojni leta 1967. Med ozemlji pod nadzorom Sirije in Izraela so Združeni narodi, podobno kot na Cipru, vzpostavili tamponsko varnostno območje. Zunanje ministrstvo Izraela je za ponedeljek v sklopu obiska Benjamina Netanjahuja napovedalo tudi uraden podpis deklaracije o priznanju suverenosti Izraela nad ozemljem, a se zaradi nenadnega skrajšanja obiska zaradi raketnega napada na Tel Aviv ta še ni zgodila. Na okupiranem ozemlju, s katerega je takoj po vojni zbežala večina skoraj 140 tisoč arabskih prebivalcev planote, sedaj živi etnična manjšina Druzev in judovski naseljenci. O zgodovini zasedbe Golanske planote Primož Šterbenc, strokovnjak za Bližnji vzhod in predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na primorskem:

izjava

Po njegovem mnenju Izrael krši določila mednarodnega prava:

izjava

Okupacijo in izraelske politike na Golanski planoti so obsodili tudi Združeni narodi.

izjava

Ameriško potezo priznanja suverenosti izraelske okupacije Golanske planote je treba razumeti tudi v kontekstu parlamentarnih volitev v Izraelu, ki se bodo zgodile čez dva tedna. Dosedanja Netanjahujeva vlada se je namreč zaradi korupcijskih škandalov znašla v težavah. Bibi zato išče dodatno podporo za svoje konservativne politike v judovski diaspori, predvsem v ZDA. Legitimacija okupacije Golanske planote mu bo verjetno prinesla nekaj dodatnih glasov, a ni jasno, če bo to za zmago na volitvah dovolj. Vprašanje Golanske planote v primerjavi s palestinsko situacijo tudi v muslimanskih državah nima enoznačnega odgovora. O razlikah Šterbenc:

izjava

Del problematike reševanja vprašanja izraelske okupacije Golanske planote je tudi neskladje v taboru zgodovinskih nasprotnikov Izraela:

izjava

Te zgodovinske konflikte paralelno spodbuja konflikt med sunitskimi in šiitskimi muslimanskimi državami oziroma geostrateški spor med Iranom in Saudovo Arabijo:

izjava

Sirska državljanska vojna je preusmerila večji del pozornosti vlade Bašarja al Asada, zato problematika Golanske planote ni bila v ospredju. Ob končevanju konflikta in stabilizaciji le-tega lahko pričakujemo, da se bodo pritiski na Izrael znova povečali. Izraelska vojska je sicer aktivno sodelovala v državljanski vojni z letalskimi napadi na vladne položaje in pripadnike libanonskega gibanja Hezbolah.

izjava

Šterbenc se še strinja, da je verjetno glavna ovira za rešitev vprašanja okupiranih arabskih ozemelj v nepripravljenosti vpletenih akterjev na kompromis. Avtoritarne in radikalne politične strukture na obeh straneh v konfliktu žanjejo politične točke in zbirajo podpornike, kar posledično pomeni pomanjkanje politične volje za reševanje problemov. Kljub temu zaradi manjšega simbolnega pomena in večje strateške nepomembnosti Golanske planote obstaja upanje, da bodo države našle kompromisno rešitev, a ne dokler Izrael vsako varnostno in ozemeljsko vprašanje v regiji smatra kot eksistenčno.