100°F

100°F

Aktualno-politična novica
26. 6. 2017 - 15.00
 / OFF

Albanski socialisti s premierjem Edijem Ramo na čelu si lahko obetajo nov mandat potem, ko so si po rezultatih vzporednih volitev sodeč zagotovili okoli polovico vseh oddanih glasov in se lahko nadejajo vladanja brez koalicijskih partnerjev. Opozicijska Demokratska stranka, ki je dlje časa grozila z bojkotom volitev, ker naj ne bi bile poštene, je osvojila drugo mesto s tridesetimi odstotki glasov. Tokratne parlamentarne volitve je sicer zaznamovala rekordno nizka udeležba, in sicer okoli 45 odstotkov, zaradi česar je osrednja volilna komisija celo za eno uro podaljšala glasovanje, saj je volilno abstinenco povezala z visokimi temperaturami.

Temperature niso bile nič kaj na nižje v Italiji, udeležba na tamkajšnih lokalnih volitvah pa je bila temu primerno le za odstotek višja kot v Albaniji. Izide drugega kroga, ki je potekal v 111-ih občinah je v izjavi strnil vodja poslanske skupine Naprej Italija, Renato Brunetta. Citiramo: “Veter piha v smeri desne sredine s severa, sredine in juga, to je izjemna zmaga.” Kandidati desnice zbrani okoli omenjene stranke Naprej Italija, ki jo vodi nekdanji premier Silvio Berlusconi in bolj nacionalistične Severne lige so tako zabeležili zmage v večini večjih mest, kjer v prvem krogu nobenemu kandidatu ni uspelo zbrati polovice glasov. Nasprotno sta porazne izide zabeležili vladajoča Demokratska stranka, ki je osvojila le 5 od 26 pokrajinskih prestolnic na voljo, populistično Gibanje petih zvezd pa je orožje položilo večinoma že v prvem krogu bitk.

Medtem, ko je na terenu beležila poraze, je italijanska vlada na nujni nedeljski seji potrdila načrt reševanja bank Banca Popolare di Vicenza in Veneto Banca. Načrt morata sicer še potrditi nacionalni parlament in Evropska centralna banka, zeleno luč zanj pa je že prižgala Evropska komisija. Po načrtu, ki bo italijanske davkoplačevalce predvidoma stal sedemnajst milijard evrov, bodo problematična posojila prenesena na slabo banko, zdrav del pa bo za en evro odkupila največja italijanska bančna skupina Intesa Sanpaolo. Ta je obljubila, da bo poskrbela za zaščito komitentov in odpustila čim manj delavcev, v zameno za sodelovanje pa ji bo država zagotovila slabih pet milijard svežega kapitala.

Zaposleni v tovarnah nemškega proizvajalca avtomobilov Volkswagen na Slovaškem, so prekinili šestdnevno stavko potem, ko so v pogajanjih dosegli 14,2 odstotno zvišanje plač do novembra naslednje leto. 70 odstotkov od 12.300 zaposlenih sodelujočih v stavki je sicer prvotno zahtevalo 18-odstotno zvišanje, pri njihovih zahtevah pa jih je podprl tudi predsednik vlade Robert Fico, ki je izrazil prepričanje, da bi morali slovaški delavci Volkswagna prejemati enake plače kot njihovi kolegi v Nemčiji.

Dogovor so sklenili tudi britanski konzervativci in severnoirski unionisti. Slednji bodo podpirali manjšinsko vlado pri glasovanjih o zaupnici, proračunu, finančnih vprašanjih, varnosti in brexitu. Glede ostalih vprašanj se bodo odločali o podpori za vsakega posebej. V zameno za glasove, je vlada obljubila dodatno milijardo funtov za Severno Irsko v obliki infrastrukturnih naložb, boljši skrbi za veterane, višjih penzij in ohranitvi plačila računov za ogrevanje starejših občanov.

Francoske oblasti so obtožile hčerko in zeta predsednika Republike Kongo Denisa Sassou Nguessa pranja denarja in zlorabe državnih sredstev. Pozornost preiskovalnih organov je vzbudil nakup in renovacija vile v luksuznem predelu Pariza v vrednosti skoraj 10 milijonov evrov. Gre za zadnjo v nizu preiskav v zvezi s prenosom državnega denarja iz Konga v slamnata podjetja na Mauritiusu, Sejšelih in v Hong Kongu od koder naj bi širša družina predsednika črpala bogastvo. Nguessov zet je sicer pod preiskavo že od prej zaradi podobno sumljivega nakupa s strani nepremičninskega podjetja v katerem je delež imela tudi najstarejša hčerka kongovskega predsednika, sicer žena bivšega gabonskega predsednika Omarja Bonga, čigar funkcijo je po njegovi smrti prevzel sin Ali.

Zvezne oblasti v največjem nigerijskem mestu Lagos se bodo pritožile na nedavno odločitev Višjega sodišča, ki je nasilno izselitev prebivalcev tamkajšnjega sluma Otodo-Gbame označila za protiustavno. Sodišče od zveznih oblasti zahteva zamrznitev izselitev in plačilo odškodnine pet tisoč ljudem, ki so bili v noči sedemnajstega marca letos žrtve prisilne evikcije, ko so oblasti domnevno podtaknile požar v barakarskem naselju, dokončno pa objekte podrle še z buldožeri. Zvezne oblasti zanikajo tovrstne obtožbe in vztrajajo, da gre za nelegalna naselja, ki predstavljajo varnostno in okoljsko grožnjo Nigeriji.

Nasilju so rekli ne tudi v nemškem Hamburgu, kjer na prihajojočem vrhu G20 niso dobrodošli osebni varnostniki turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Hamburški senator Andy Grote je izjavil, da ima na nemških mestih glavno besedo le nemška policija, kar se nanaša tudi na tuje varnostne sile. Hamburške mestne oblasti se s tem želijo izogniti scenarijem iz Washington DC-ja, ko so Erdoganovi varnostniki napadli skupino kurdskih protestnikov na ulicah ameriške prestolnice, zaradi česar so ameriški pravosodni organi vložili naloge za aretacijo devetih varnostnikov in treh policistov, ki so spremljali turškega predsednika na obisku v Združenih državah.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness