55 % HLADNEJŠI OFF

Aktualno-politična novica
15. 7. 2021 - 15.00
 / OFF

O novi Evropskem klimatsekem zakonu
 / 28. 4. 2021
 Evropska komisija je v sredo objavila predlog energetske in podnebne evropske zakonodaje, ki naj bi pred koncem desetletja zmanjšala emisije ogljikovega dioksida za 55 odstotkov in sprožila odločen odmik od fosilnih goriv. Gre za zakonsko uveljavitev dogovora o zmanjšanju izpustov, ki so ga voditelji evropski držav skelnili konec lanskega leta. Paket je sestavljen iz 13 zakonodajnih predlogov. V središču je reforma sistema trgovanja z emisijami, ki določa ceno za vsako tono CO2, ki jo izpustijo podjetja v energetskem sektorju, predelovalni industriji in letalski leti znotraj Unije. Sedanji sistem za trgovanje z emisijami je bil zasnovan tako, da naj bi do leta 2030 dosegel 40-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Cilj Komisije je prilagoditi sistem in ceno kuponov novemu 55 odstotnemu cilju in razširiti sistem na emisije iz ladijskega prometa ter hkrati vzpostaviti ločen sistem emisijskih kuponov za emisije iz transporta in ogrevanja. Ti ukrepi skupaj z novimi standardi za izpuste avtomobilov bodo skoraj povsem prepovedali avtomobile z motorji na notranje izgorevanje do leta 2035.  Načrt je zbudil precej zaskrbljenosti glede konkurenčnosti evropske industrije. Evropski komisar za gospodarstvo, Paolo Gentiloni, pojasnjuje, kako bo nova uvedba zunanje carinske ogljikove tarife preprečila spodkopavanje evropskih proizvajalcev. 
Izjava

Med drugim namerava Komisija sprejeti močnejša in preglednejša pravila upravljanja za gozdarstvo in ponovno potrditi svojo zavezanost strogemu varovanju vseh primarnih in starejših gozdov. Rast gozdov bo pri izračunu izpustov prispevala k odvzemu ogljika iz ozračja, tako da bo zmanjšanje izpustov iz zgorevanja fosilnih goriv dejansko manjše od 55 odstotkov. 

O regionalnih volitvah v Franciji
 / 29. 6. 2021
V Parizu se je policija spopadla s protestniki, ki so ob dnevu Bastilje nasprotovali novim omejitvam glede koronavirusa. Predsednik Emmanuel Macron je ta teden napovedal obsežne ukrepe za boj proti hitremu povečanju števila novih okužb s koronavirusom, vključno z obveznim cepljenjem zdravstvenih delavcev in novimi pravili za zdravstveno karto za širšo javnost. Francoske oblasti so sporočile, da je bilo po vsej Franciji skupaj 53 ločenih protestov, na katerih se je zbralo vsega skupaj 19 tisoč ljudi. Kritiki Macronovega načrta, ki bo od avgusta zahteval preverjanje zdravstvenih izkaznic pred vstopom v določene objekte, kot so kavarne, restavracije in trgovine, predsednika obtožujejo, da tepta svoboščine ter diskriminira tiste, ki se nočejo cepiti. 

Špansko ustavno sodišče je presodilo, da je bila stroga odredba o zaprtju države, ki jo je španska vlada v prvem valu covida-19 lani izdala v izrednih razmerah, protiustavna. Ustavna sodba je rezultat tožbe španske skrajno desne stranke Vox. Vodja Voxa Santiago Abascal je zato španskega premierja Pedra Sancheza pozval, naj odstopi. Medtem ko je sodišče upoštevalo večino pogojev izrednih razmer, je hkrati navedlo, da so določbe, ki prepovedujejo gibanje na ulicah razen zaradi nujnih opravkov, kršile špansko ustavo. Španska vlada je izredno stanje razglasila marca, ko je Sanchezova levičarska koalicijska vlada za izredno stanje dobila parlamentarno podporo tudi s strani poslancev Voxa. 

Odločitev Evropske unije glede zapletov pri imenovanju poljskih vrhovnih sodnikov
 / 4. 3. 2021
Poljsko ustavno sodišče pa meša štrene funkcionarjem v Strasbourgu in ne Varšavi. Razsodilo je, da so začasni ukrepi, ki jih je poljskemu sodnemu sistemu izreklo najvišje evropsko sodišče, v nasprotju z ustavo države. Sodba je določila, da čeprav je Poljska članica Evropske unije, ostajajo domača vprašanja v zvezi s sodstvom in sodnim sistemom izključno v pristojnosti poljskih oblasti in zakonodaje. Pravni strokovnjaki so odločitev razložili kot potezo po volji vladajoče nacionalistične stranke Zakon in pravičnost, da spodkopava moč zakonov Evropske unije v državi. Omenjeni začasni ukrepi se nanašajo na odločbo sodišča, ki je odredilo začasno ustavitev novega senata na vrhovnem poljskem sodišču, ki je bil ustanovljen za discipliniranje sodnikov in tožilcev. Nenaklonjenost Poljske evropskim pravilom samo prispeva k obstoječim napetostim med sedanjo poljsko vlado in Evropsko unijo.

Demokrati v zgornjem domu ameriškega kongresa, v katerem ima stranka predsednika Joeja Bidna zgolj z dodatnim glasom podpredsednice Kamale Harris, so dosegli dogovor o paketu državnega trošenja za infrastrukturne in socialne programe v višini skoraj 3 tisoč milijard evrov. Znesek je enak, kot ga je najprej predlagal predsednik Biden, ki pa se je nato odločil za pogajanja s predstavniki sredinskih kril obeh strank, kjer se je zaradi želja Republikancev oklestil za več kot dve tretjini. Medstrankarski predlog kljub nezadovoljstvu progresivnejših sil v demokratski stranki še vedno nadaljuje zakonodajno pot. Dogovor Demokratov je tako alternativni zakonski predlog, ki je precej obsežnejši in po željah stranke, a zaenkrat še ne vsebuje nobenih podrobnosti o prioritetah državnih investicij.

V Sarajevu je bil aretiran direktor varnostno-obveščevalne službe Osman Mehmedagić, znan kot Osmica. Tožilstvo BiH vodi preiskavo, v kateri je osumljeni Mehmedagić obtožen kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pooblastil, ponarejanja listin in pranja denarja. Nedavno je bil aretiran tudi Denis Prcić, direktor ameriške univerze v Tuzli, ki je osumljen kaznivega dejanja pomoči storilcu po izvršitvi kaznivega dejanja. Več o Osmici lahko slišite ob petih v OFFsajdu.

O vladnem predlogu zakona o demografskem skladu
 / 18. 9. 2020
Poslanci bi morali danes končno odločiti o Zakonu o demografskem skladu, prav tako je bilo na dnevnem redu ponovno glasovanje o spremembah Zakona o nalezljivih boleznih, na katere je državni svet v začetku tedna izglasoval veto. A očitno se pri štetju glasov v koalicijskih vrstah ponovno zapleta. Kot poroča Radiotelevizija Slovenija, naj bi se v koaliciji odločili, da o spremembah Zakona o nalezljivih boleznih, pri čemer je za preglasitve veta državnega sveta potrebnih 46 glasov, danes ne glasujejo. Prav tako je pod vprašajem glasovanje o Zakonu o demograskiem skladu. Kot je znano, je bil ta zakon koalicijsko že usklajen, močno pa mu nasprotuje novi predsednik DeSUSa Ljubo Jasnič. Glasovanje o demografskem skladu, ki bi skoraj vse državno premoženje prenesel pod isto streho, bo tako tudi preizkus odnosov med poslansko skupino in vodstvom upokojenske stranke. V primeru sprejema zakona so sicer sindikati že napovedali zbiranje podpisov za zakonodajni referendum.

 

Off je pripravila Selma, mentor je bil Gal.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.