Nekdanja danska ministrica za tujce Inger Stoejberg je bila obsojena na 60 dni zaporne kazni zaradi laganja o zakonski podlagi za ločevanje begunskih parov. Stoejberg je februarja 2016 sprejela odločbo, da morajo na Danskem brez individualne obravnave ločeno namestiti poročene pare, ki zaprosijo za azil, če je vsaj eden od partnerjev mladoleten. To je ministrstvo samo presodilo za nezakonito, kar je ministrica prikrila. Do spremembe pravila o ločevanju nekaj mesecev po uveljavitvi so danske oblasti skupno ločile 23 parov. Obtožbe proti ministrici so se stopnjevale po tem, ko se je ločeni par iz Sirije pritožil danskemu zagovorniku človekovih pravic, ta pa je paru pritrdil. Danski parlament je nato februarja izglasoval začetek sodnega postopka proti ministrici, po glasovanju pa so za primer Stoejberg vzpostavili posebno sodišče. Dansko tožilstvo je sprva zahtevalo 4 mesece zaporne kazni, a Stoejberg ne bo odslužila niti dosojenih šestdesetih dni, saj na Danskem velja pravilo, da za obsojene na manj kot pol leta zaporne kazni velja le elektronski nadzor. Več o razsodbi danskega posebnega sodišča lahko slišite v OFFsajdu ob petih.

Tunizijski predsednik Kais Saied je napovedal referendum, na katerem bodo Tunizijci 25. julija prihodnje leto glasovali o novi ustavi. Obstoječa ustava namreč omogoča hibriden predsedniški in parlamentarni sistem. Ta naj bi po Saiedovih besedah zagotavljal plodna tla za korupcijo in pomanjkljivo naslavljal socialne in gospodarske izzive. Poleg referenduma je v okviru nove volilne zakonodaje napovedal tudi parlamentarne volitve, ki bodo potekale decembra 2022. Saied je ustavni referendum napovedal na obletnico odstavitve takratne vlade in zamrznitve dela parlamenta, zaradi česar so mu mnogi očitali državni udar. Delo tunizijskega parlamenta tako ostaja prekinjeno do napovedanih parlamentarnih volitev. 

Kanadska vlada je domorodnim otrokom in družinam ponudila slabih 27 milijard evrov kompenzacije zaradi diskriminacije v rejništvu. Sistem naj bi oškodoval približno 150.000 otrok, večinoma iz skupnosti Metijev in Inuitov. Ponujena kompenzacija sledi odločitvi kanadskega vrhovnega sodišča, ki je pritrdilo sodbi iz leta 2016, da je vlada neenakomerno financirala rejništva neavtohtonih otrok v primerjavi s tistimi iz avtohtonih manjšin. Do leta 1996 je kanadski šolski sistem ločeval avtohtone otroke od njihovih družin in jih pošiljal v internate, kjer so bili mnogi podhranjeni, tepeni in spolno zlorabljeni. 

Devet mesecev po nizozemskih parlamentarnih volitvah so štiri stranke dosegle dogovor o koalicijski vladi. To bo že četrtič vodil novi stari premier Mark Rutte, ki je s položaja odstopil dva meseca pred parlamentarnimi volitvami zaradi afere z otroškimi dodatki. Vlado bodo sestavljale Ljudska stranka za svobodo in demokracijo Marka Rutteja, levosredinska D66, Krščanski demokrati in Krščanska unija. Nova koalicija ima v 150-članskem parlamentu 77 sedežev. Koalicijska pogajanja so potekala najdlje v nizozemski zgodovini, med tem je Rutte za las prestal tudi glasovanje o nezaupnici zaradi zavajanja v parlamentu. 

Na predsedniških volitvah v moldavski avtonomni Pridnestrski republiki oziroma Transnistriji je s slabimi 80 odstotki glasov zmagal dosedanji predsednik Vadim Krasnoselski. Centralna volilna komisija je večino protikandidatov izločila že pred volilno kampanjo, edini protikandidat je bil tako lokalni kmet in uradnik Sergej Pinzar. Krasnoselski, ki Transnistrijo vodi od leta 2016, je tesno povezan z lokalnim oligarhom Viktorjem Gusanom, ki uživa podporo Rusije. Moldavija volitev ni priznala za legitimne, potekale pa so pod ruskim nadzorom. Rusija ima v tem avtonomnem delu Moldavije sicer znaten vpliv, saj ima večina prebivalcev ruske potne liste, ruščina pa je prepoznana tudi kot uradni jezik.

Italijanska policija je aretirala nekdanjega albanskega vrhovnega tožilca Adriatika Llallo, potem ko je bil ta od oktobra na begu. Llalla je bil obtožen utaje denarja, s katerim je kupil zemljišča v Združenih državah Amerike in v Nemčiji, zaradi česar bi moral prestajati dvoletno zaporno kazen. Funkcijo vrhovnega tožilca je opravljal med letoma 2012 in 2017, nakar je zaradi obtožb odstopil. Gre za prvi primer obsodbe visokega uradnika v Albaniji od vzpostavitve novih pravosodnih institucij za boj proti korupciji. Nedavno so namreč ustanovili Posebno sodišče za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Nepovezani poslanci bodo v parlamentarni postopek vložili predlog novele zakona o nalezljivih boleznih, ki so ga pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije. Rešitve, ki jih predvideva predlog novele zakona, so po besedah predsednika državnega zbora drugačne od tistih, ki jih predvideva obstoječi zakon, ki ga je v pomembnem delu razveljavilo tudi ustavno sodišče. Podpise so pod predlog prispevali le štirje nepovezani poslanci, a so podporo predlogu napovedali tudi v vrstah opozicije. Predsednik državnega zbora in nepovezani poslanec Igor Zorčič je že pred dnevi tudi za naš radio povedal, da novelo podpira, a se ni sam odločil za vložitev v parlamentarno obravnavo. 

Nacionalni inštitut za javno zdravje je sporočil, da bo covidno potrdilo o cepljenju odslej veljavno le 270 dni, torej devet mesecev. Po pretečenem roku bo potreben poživitveni odmerek, ki je še vedno priporočen po šestih mesecih od zadnjega cepljenja, spreminja pa se najkrajši čas prejema poživitvenega odmerka, in sicer se bo odslej možno cepiti 3 mesece po zadnjem cepljenju. V Sloveniji so sicer danes prvič potrdili okužbo z virusno različico omikron. O večji nalezljivosti nove različice pričajo podatki iz Velike Britanije. Tam okužbe z omikronom predstavljajo že 40 odstotkov vseh okužb, v 48 urah pa naj bi nova različica postala prevladujoča. Prvo okužbo s to različico so danes odkrili tudi na Kitajskem.