Na dveh tretjinah območja Sirije, ki jih obvladuje sirska oblast, se odvijajo druge predsedniške volitve po začetku državljanske vojne leta 2011. Poleg dosedanjega predsednika Bašarja Al Asada kandidirata še nekdanji minister za parlamentarne zadeve Abdalah Salum Abdalah in deklarativno opozicijski kandidat Mahmud Meri, medtem ko opozicijskim predstavnikom v tujini kandidatura ni omogočena. Na preostanku ozemlja, torej na severozahodu države, ki je pod oblastjo upornikov, in na severovzhodu, ki ga obvladujejo sirski Kurdi, volitev ni, saj jih, podobno kot Združeni narodi in večina tako imenovanega »demokratičnega zahoda«, ne priznavajo za pravične in legitimne. Medtem pa ruski opazovalci, ki edini spremljajo volitve, sporočajo, da te potekajo »v svobodnem ozračju in v skladu z vsemi mednarodnimi standardi.«

Rusko-internetna hladna vojna je z obsodbo proti Googlu in Facebooku zaradi tako imenovanih administrativnih kaznivih dejanj končala svojo drugo etapo. Zaradi nespoštovanja ruske zakonodaje o cenzuri nekaterih vsebin, v konkretnem primeru govorimo o pozivanju na neprijavljen shod v podporo priprtemu opozicijskemu vodji Alekseju Navalnemu, bo moral Facebook Rusiji plačati slabih tristo tisoč evrov kazni, Google pa slabih 70 tisočakov. Pred tem sta za vsebinsko sicer enaka kazniva dejanja svoje kazni že prejeli podjetji, ki stojita za socialnima omrežjema Twitter in TikTok.

Ostajamo pri administrativnih zločinih, a se selimo na področje diskriminacije. Občina Stari Grad v Sarajevu je na pobudo društva Zaboravljena djeca rata kot prva sprejela birokratsko spremembo v vseh obrazcih, zahtevkih, prošnjah in drugih uradnih dokumentih. Namesto kategorije »ime očeta« bo občinska uprava v najkrajšem možnem času uvedla kategorijo »ime enega izmed staršev«. Na ta način bodo prekinili tradicijo administrativne diskriminacije zoper otroke, ki so bili rojeni kot posledica vojnih zločinov. Župan občine Stari Grad Ibrahim Hadžibajrić, ki se je za birokratsko spremembo odločil, ker »zanjo ni zakonskih omejitev«, k enakemu postopanju vabi tudi župane vseh ostalih občin v Federaciji Bosna in hercegovina.   

Iz Sarajeva nekoliko proti severu in nekoliko proti zahodu, na mejo z Republiko Hrvaško, kjer nas na mejnem prehodu ne spustijo preko, saj vozimo tranzitni tovor. Hrvaško Ministrstvo za morje, promet in infrastrukturo je namreč objavilo novi Odlok o določitvi javnih cest, ki pomeni avtomatsko prekategorizacijo petih mejnih prehodov med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. V odloku je določeno, po katerih cestah se sme prevažati tranzitni tovor, kar mejne prehode  Ivanica – Gornji Brgat, Velika Kladuša – Maljevac, Brčko – Gunja, Strmica – Strmica in Osoje – Vinjani Gornji iz mednarodnih cestnih prehodov za transport tovora prekategorizira v navadne mejne prehode. Medtem ko državni vrh trietnične in dvoentitetne Bosne in Hercegovine išče podporo Evropske unije, se hrvaško Ministrstvo za morje, promet in infrastrukturo brani, da na omenjenih mejnih prehodih tranzitni promet ni dovoljen že od leta 2011, z izjemo prehoda Brčko - Gunja, kjer zaradi dotrajanosti mosta čez Savo tranzitni tovorni promet na pobudo Bosne in Hercegovine ni dovoljen od leta 2019. 

Medtem je prav tako hrvaško Ministrstvo za pravosodje in upravo na pobudo iniciative Budi aktivna. Budi emancipiran., krajše B.a.B.e., v spremembe kazenskega zakonika vključilo kategorijo maščevalna pornografija. Gre torej za pornografske vsebine, ki jih kršitelji objavijo zaradi maščevanja in brez soglasja druge osebe. V predlogu novele zakonika, ki bo v Sabor priromala čez nekaj tednov, se bo tako maščevalna pornografija smatrala za zasebno kaznivo dejanje. Zaenkrat namreč objavljanje videoposnetkov, ki vključujejo prizore spolnih odnosov, večinoma ni kaznovano, saj kazenski zakonik prepoveduje le objavljanje slikovnega materiala oseb, ki niso privolile v slikanje ali snemanje, medtem ko privolitev za objavljanje vsebin na splet ni potrebna.

Novice v Sloveniji:

Referendum za pitno vodo bo! Tako so – po skrbnem pregledu ustreznosti zbranih podpisov – odločili poslanci v državnem zboru. Brez zapletov seveda ni šlo. Sprva so se namreč predstavniki parlamentarnih strank v pristojnem odboru dogovorili, da naj bo referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah četrtega julija, a so pobudnike referenduma kasneje peljali žejne čez vodo. Na izredni seji so namreč datum zamaknili za en teden na 11. julij, ko se bomo – kot nemara pričakujejo zakonodajalci – raje namakali v vodi, kot da bi branili njeno neoporečnost. Za umaknitev zakona z referendumom je potrebna vsaj petina glasov vseh volilcev, kar v Sloveniji pomeni več kot 300 tisoč glasov.

Med olajšanjem in zadovoljstvom borcev za pitno vodo pa ima razlog za nasmešek na obrazu tudi borec za lastne interese v naftnih poslih, nekdanji predsednik uprave Petrola, Marko Kryžanowski. Na tretjem sojenju zaradi domnevne zlorabe zaupnosti internih informacij ob nakupu delnic Petrola je bil na upravnem sodišču Kryžanowski oproščen, saj sodišče ni odkrilo naklepa in verjame, da je nekdanji predsednik uprave le na splošno vedel, da je poslovno stanje družbe Petrol odlično, s tem pa ni zlorabil zaupnosti internih podatkov. Kryžanowski je namreč aprila leta 2008 kupil za 64 tisoč evrov delnic Petrola, nekaj dni kasneje pa je ob objavi poslovnih rezultatov vrednost delnic zrasla za deset odstotkov. Nekdanji predsednik uprave je bil leta 2013 na prejšnjem sojenju obsojen na eno leto zapora, a je vrhovno sodišče sodbo leta 2018 tik pred zastaranjem razveljavilo. Tožilstvo se bo seveda pritožilo, vendar ima okrajno sodišče časa le še leto dni časa, da postopek pripelje do konca, saj bo kazenski pregon absolutno zastaral maja prihodnje leto.