Rezultati ameriških predsedniških volitev še niso jasni, odločitve volivcev v nekaterih ključnih zveznih državah namreč še niso znane. Trenutni rezultati so sledeči: aktualni republikanski predsednik Donald Trump ima zagotovljenih najmanj 213 elektorskih glasov, demokratski pretendent za najvplivnejši položaj na svetu Joe Biden pa jih ima 224. Trump je že razglasil zmago, a kljub vsemu v primeru poraza napovedal sodno izpodbijanje rezultatov.

Potekale so še volitve v senat: po trenutno znanih številkah so republikanci dobili 17 sedežev, demokrati pa 12, kar zaenkrat predstavlja republikansko večino. Tudi v tem primeru bo treba še počakati, saj še štejejo glasove, ki bodo odločili o še šestih senatorjih, vse pa kaže na republikansko večino.

Kaj pa volitve v predstavniški dom? Na njih bolje kaže demokratom, ki  so zaenkrat osvojili 188 sedežev, republikanci pa 181. A tudi v primeru predstavniškega doma še ni jasno, katera opcija bo imela večino, saj je ostalo še 66 nerazdeljenih kongresnih mest in se glasovi še preštevajo, bolje pa kaže demokratom.

Slovenskemu premierju srce več kot očitno bije za ponoven Trumpov mandat. Kot je zapisal, kakopak na Twitter, je,  citiramo, “zelo jasno, da so Američani Trumpa izvolili še za prihodnja štiri leta. Več kot bo zavlačevanja in zanikanja dejstev s strani osrednjih medijev, večja bo zmaga za predsednika." Družbeno omrežje ga je za to prvič nagradilo z opozorilom pod objavo.

So pa danes Združene države tudi formalno odstopile od pariškega podnebnega sporazuma. Donald Trump je to napovedal leta 2017, formalni postopek izstopa pa so sprožili na današnji dan lani - postopek traja eno leto. Pariški sporazum sicer poskuša omejiti dvig globalne podnebne temperature, sklenjen pa je bil leta 2015. Morebitna nova administracija bi sicer lahko k sporazumu ponovno pristopila.

Mornarice Indije, Avstralije, Japonske in Združenih držav Amerike so v Bengalskem zalivu pričele z vojaškimi vajami. Že tradicionalne tako imenovane malabarske vojaške vaje indijske in ameriške sile izvajajo že od leta 1992, leta 2015 so se jim pridružile še japonske, avstralske sile pa letos na vajah sodelujejo prvič po letu 2007. Vse omenjene države so sicer že več kot desetletje združene v strateški forum, imenovan QUAD, ki odgovarja na naraščajočo gospodarsko in vojaško moč Kitajske. Ravno zaradi mejnih sporov med Indijo in Kitajsko v Himalaji pa so letošnje vojaške vaje še posebej pod drobnogledom. Prva faza vaj vojaških mornaric v Bengalskem zalivu bo trajala do šestega novembra, druga faza pa bo v Arabskem morju potekala v sredini meseca.

Poljska desničarska vlada je zamaknila implementacijo sporne odločitve ustavnega sodišča, ki bi skoraj popolnoma prepovedala splav v državi. Razsodbe ustavnih sodnikov, da je splav zaradi razvojnih nepravilnosti zarodka neustaven, namreč niso objavili v uradnem listu, kar bi se za uveljavitev moralo zgoditi najkasneje v ponedeljek. Vladni tiskovni predstavnik je dejal, da država v primežu množičnih protestov potrebuje, citiramo, “mir in pogovore o razsodbi, pomiritev javnosti in diskusije strokovnjakov”. Konec citata. Pojavljajo se špekulacije, da se znotraj koalicije pogovarjajo o predlogu predsednika Andrzeja Dude, ki je predlagal razrahljanje spornih določb. Bržčas pa tudi to ne bi pomirilo protestnikov.

Predsednik etiopske vlade Abij Ahmed je vojski ukazal posredovanje v severni regiji Tigraj. Tigrajska ljudska osvobodilna stranka, ki ima večino v pokrajinskem parlamentu, je namreč po njegovem odgovorna za napad na državno vojaško bazo v pokrajini. Podrobnosti napada niso znane. Poleti iz regije so prepovedani, tamkajšnja veja etiopske federalne vojske pa naj bi prestopila na stran “pokrajincev”. Napetosti med tigrajskimi regionalnimi in federalnimi etiopskimi oblastmi naraščajo že vse od septembra, ko so v pokrajini organizirali splošne volitve, ki bi morale biti zaradi pandemije novega koronavirusa preložene na prihodnje leto. Predsednik Tigraja Debretsion Gebremichael pa meni, da je ravno organizacija letošnjih volitev razlog za posredovanje.

Odstopil je čilski notranji minister Victor Perez, in sicer po izglasovani ustavni obtožbi v spodnjem domu parlamenta. Predsednik Sebastian Piñera je njegov odstop sprejel. Poslanci so ustavno obtožbo vložili zaradi policijskega nasilja na protivladnih protestih v oktobru - v Santiagu je policist denimo z mostu porinil 16-letnika. Štafeto spodnji dom zdaj predaja senatu, ki bo odločal tudi o tem, ali bodo Perezu za pet let prepovedali opravljati javne funkcije. Ta je sicer ministrski stolček zasedal od julija, z odstopom pa je postal še tretji odstopljeni notranji minister vlade Sebastiana Piñere.

V reviji British Medical Journal poročajo o odzivu tako imenovanih celic T na novi koronavirus, ki vztraja tudi šest mesecev po preboleli bolezni COVID-19. Znanstvena ekipa je zaznala pomembno količino dolgoživih celic T tudi pri tistih zdravstvenih delavcih in delavkah, ki so COVID-19 preboleli zgolj z blagimi ali zmernimi simptomi, kar zajema levji delež okužb v splošni populaciji; odziv je bil sicer pri težjem poteku bolezni praviloma večji. Celice T predstavljajo pomembno dopolnilo k protitelesnemu odzivu, saj uničujejo tiste človeške celice, ki jih okužijo virusni delci.

V reviji Nature poročajo o prvi večji študiji prisotnosti protiteles na območju mesta New York, ki ga je prvi val epidemije koronavirusne bolezni huje prizadel med februarjem in aprilom letos. Znanstveni ekipi je uspelo v analizi pokazati vztrajno prisotnost protiteles, ki se v krvi nahajajo še vsaj pet mesecev po izpostavitvi virusu. Predvidevanja sicer kažejo, da je prišlo tekom prvega vala v stik z novim koronavirusom okoli petnajst odstotkov prebivalcev mesta. Če pri tej statistični obravnavi upoštevamo še število umrlih za COVID-19, je bila smrtnost po izpostavitvi virusu SARS-CoV-2 v tem žarišču približno enoodstotna. Vztrajna prisotnost celic T in protiteles je gotovo spodbuden podatek za vse obolele in za obremenjene zdravstvene sisteme, a še ni dokaz dolgotrajne imuno

Novice iz Slovenije

Vlada je na včerajšnji dopisni seji izvedla več prerazporeditev proračunskih sredstev. Zaradi izplačil izredne pomoči v obliki temeljnega mesečnega dohodka je finančna uprava bogatejša za 50 milijonov evrov. 19 milijonov evrov bo za nadomestila za brezposelnost v novembru prejelo ministrstvo za delo. Višina skupnih proračunskih sredstev se ne spreminja, kar pomeni, da bomo imeli v proračunu za leto 2022 nekaj manj kot 1,6 milijarde evrov primanjkljaja. Poleg še nekaj manjših prerazporeditev po nekaterih ministrstvih najbolj izstopajo sredstva, prerazporejena na kulturnem - dobili bomo nov Muzej osamosvojitve Slovenije.

Nadzorniki Holdinga Slovenske elektrarne, krajše HSE, ki je največji slovenski proizvajalec energije, so razrešili generalnega direktorja Stojana Nikolića. Za novega generalnega direktorja s štiriletnim mandatom so imenovali dosedanjega poslovnega direktorja holdinga in generalnega direktorja Termoelektrarne Šoštanj Viktorja Vračarja, ki je blizu SMC. Na s strani Vračarja izpraznjeno mesto poslovnega direktorja so imenovali v HSE zaposlenega Uroša Podobnika iz nenapisane kvote Nove Slovenije. S položaja so nadzorniki odpoklicali tudi drugega poslovnega direktorja Mirka Marinčiča, ki pa ga je začasno, do imenovanja novega, nadomestil nadzornik Andrej Janša. Kadrovske spremembe na čelu HSE so se sicer zgodile le kratek čas po prevetritvi nadzornega sveta: Slovenski državni holding z novim direktorjem Janezom Žlakom na čelu je namreč pred manj kot dvema tednoma zamenjal svoje nadzornike v HSE.