Ameriški senat je potrdil štiri zakone, ki vključujejo pakete pomoči Ukrajini, Izraelu in Tajvanu v skupni višini 88 milijard evrov. V podpori svojim marionetnim državicam se je senat poenotil, za zakone je glasovalo 79 senatorjev, proti pa 18. Predstavniški dom jih je potrdil v soboto, pred vstopom v veljavo pa jih bo danes podpisal še predsednik Joe Biden. Ukrajina bo iz paketa prejela 56 milijard evrov, namenjenih za obnovo infrastrukture in dopolnitev vojaških kapacitet, predvsem v obliki daljinskega orožja. Bidnu ta zakon omogoča tudi zaseg in prodajo ruskega premoženja v Združenih državah z namenom financiranja Ukrajine. Ameriška vlada v okviru paketa pomoči že načrtuje pošiljko vojaške opreme v vrednosti 930 milijonov evrov. 24 milijard evrov bo ameriška vlada namenila podpori izraelskega genocida kot tudi humanitarni pomoči Palestincem. V ta del so vključili tudi humanitarno pomoč Sudanu in Haitiju, a je večina sredstev namenjena za vojaško pomoč Izraelu. Zadnjih sedem milijard evrov je namenjenih za vojaško podporo Tajvanu, toda ni še znano, za kaj bo denar porabljen. V odziv na sprejetje zakonov je Kitajska Američane že opozorila, naj se nehajo vmešavati v njihov konflikt s Tajvanom. Poleg paketov pomoči so Republikanci v sveženj zakonov vsilili tudi temelje za prepoved družbenega omrežja TikTok v Združenih državah, kjer je registrirana približno petina vseh uporabnikov, če ga njegovi kitajski lastniki ne prodajo. Republikanci trdijo, da gre za boj proti kitajski propagandi. Gre za zadnjega v seriji udarcev v boju za nadzor nad internetom med Kitajsko in Združenimi državami, ki poteka že več let.

Medtem ko Američani črpajo milijarde v genocid, je druga velika podpornica Izraela, Nemčija, napovedala ponovno vzpostavitev sodelovanja z agencijo Združenih narodov za palestinske begunce. V okviru tega bodo odmrznili financiranje agencije, pri kateri so med največjimi donatorji sredstev. Odločitev je nemška vlada sprejela po preiskavi izraelskih trditev, da so člani agencije povezani s Hamasom. Preiskavo je vodila neodvisna komisija pod vodstvom nekdanje francoske zunanje ministrice Catherine Colonna. Komisija je ugotovila, da so obtožbe Izraela brez dokazov. Na agencijo se zaradi dostopa do osnovnih človeških potrebščin zanaša velik del prebivalstva v Gazi, obenem so od agencijske infrastrukture, tako fizične kot organizacijske, odvisne mnoge humanitarne organizacije. Svetovni program za prehrano opozarja, da lahko v Gazi v roku šestih tednov pride do splošne lakote, kar pa obnovitev nemškega financiranja agencije malo odloži. Vseeno se humanitarne organizacije pri dostavah potrebščin srečujejo z mnogimi ovirami, večinoma s strani izraelskih okupatorjev.

Po poročanju belgijskega časnika De Standard je bila nočna racija studia kurdske televizije v Belgiji v noči s ponedeljka na torek izvedena na prošnjo Francije. V isti noči je podobna racija potekala tudi v Franciji, predstavniki kurdske skupnosti v Belgiji pa menijo, da sta obe raciji povezani z represijo kurdskih novinarjev v Turčiji. Menijo tudi, da sta raciji poskus kriminalizacije kurdskih glasov v Evropi.

V argentinski prestolnici Buenos Aires je potekal protivladni protest, ki se ga je udeležilo več kot 100 tisoč ljudi. Gre za največji protest proti trenutni vladi od začetka njenega mandata. V prvi vrsti je bil protest odziv na delno ukinitev financiranja javnih univerz, zaradi česar nekaterim največjim univerzam v državi, kot je Univerza v Buenos Airesu, grozi zaprtje. Protestniki nasprotujejo tudi brutalnim varčevalnim ukrepom ultra kapitalističnega predsednika Javierja Mileija, ki o zadnjih finančnih rezih trdi, da javne univerze zaradi njih niso ogrožene. Milei je na oblast prilezel konec lanskega leta, za spopadanje s hudo finančno krizo, v kateri je Argentina že več let, pa je zdesetkal argentinski javni sektor. Na ta način je sicer dosegel tri zaporedne mesece fiskalnih presežkov, a mu je obenem podpora ostro padla.

Italijanski senat je sprejel novelo zakona o okrevanju po koronavirusu v Rimu, v katerega je stranka Bratje Italije premierke Giorgie Meloni uspela vsiliti tudi člen o splavu. V skladu s členom je po vsej državi nasprotnikom splava oziroma tako imenovanim podpornikom materinstva dovoljen vstop v ginekološke klinike, kjer ženske lahko opravijo poseg. S tem jim je omogočeno poseganje v ženske, ki so se odločile za umetno prekinitev nosečnosti, in oviranje delovanja klinik. Meloni trdi, da s tem ženskam le »dajejo možnost, da razmislijo, preden sprejmejo zadnjo odločitev« in jim ne kratijo pravice do splava. V Italiji je pravica do splava zakonsko zaščitena od leta 1978, poseg pa je mogoče opraviti v prvih 12 tednih nosečnosti ali kasneje, če je ogroženo materino zdravje ali življenje. Meloni se je po zmagi na volitvah pred dvema letoma zavezala, da jo bo kljub osebnemu nasprotovanju ohranila. Kljub temu je splav za mnoge Italijanke težko dostopen, saj se mnogi ginekologi odločajo za ugovor vesti in posega ne izvajajo.

V Makedoniji poteka prvi krog predsedniških volitev. Na njih volivci izbirajo med sedmimi kandidati, a imata najvišje možnosti za zmago aktualni predsednik Stevo Pendarovski iz Socialdemokratske zveze za Makedonijo in Gordana Siljanovska-Davkova iz nacionalistične stranke VMRO-DPMNE. Pendarovski in Siljanova-Davkova sta se na predsedniških volitvah pomerila že leta 2019, ko je zmagal Pendarovski. Javnomnenjske ankete letos nakazujejo na zmago Siljanovske-Davkove, a ni pričakovati, da bi bil novi predsednik izvoljen že v prvem krogu. Potencialni drugi krog volitev se bo odvil osmega maja, istega dne pa bodo potekale tudi parlamentarne volitve. Ostali kandidati so večinoma iz strank, ki podpirajo oblast socialdemokratov Pendarovskega. Pendarovski je velik zagovornik vstopa države v Evropsko unijo, za kar mora izpolniti pogoj Bolgarije, da v svoji ustavi prepozna bolgarsko narodno manjšino. Takšni spremembi ustave nasprotujejo zlasti v nacionalistični stranki VMRO-DPMNE. 

Na Hrvaškem se medtem ukvarjajo s posledicami volitev, ki so potekale prejšnjo sredo. Hrvaška demokratska zveza predsednika vlade Andreja Plenkovića pričenja koalicijske pogovore s skrajno desnim fašistoidnim Domovinskim gibanjem, čeprav so pred volitvami oboji zavračali tako koalicijo. V Domovinskem gibanju zdaj ne nasprotujejo koaliciji s Plenkovićem, a pod pogojem, da se nikakor ne pogaja s srbsko manjšinsko stranko ali najbolj progresivno parlamentarno stranko Zmoremo. To trditev danes podpirajo z opravljanjem koalicijskih pogovorov s socialdemokrati. Predsednik srbske Samostojne demokratične srbske stranke, Milorad Pupovac, kljub antimanjšinski retoriki Domovinskega gibanja ne izključuje sodelovanja z njimi. Manjša desničarska stranka Most se medtem srečuje z notranjimi boji zaradi sestave liste za evropske volitve, kar jim jemlje fokus od sodelovanja pri oblikovanju vlade. Na drugi strani političnega parketa pa se Socialdemokratska stranka vzporedno s tvorjenjem svoje lastne koalicije ukvarja s kandidaturo za mandatarja predsednika države Zorana Milanovića. Predsednik stranke Peđa Grbin pojasni, ali so se mu v stranki odpovedali kot mandatarju in če je to mesto pripravljen prevzeti sam.

Izjava

Volilna komisija Salomonovih otokov je objavila rezultate parlamentarnih volitev, ki so se odvijale pred tednom dni. Premier Manasseh Sogavare in Naša stranka sta osvojila 15 od 50 sedežev v parlamentu, večje opozicijske stranke skupaj 20, manjše neodvisne stranke pa zadnjih 15. Za uspešno sestavo vlade se bo moral Sogavare povezati s svojimi nasprotniki ali neodvisnimi strankami. Trdi, da je na dobri poti k sestavi vlade z neodvisnimi, ter da je opozicija razklana, zato brez njega ne morejo sestaviti vlade. Zunanjepolitično njegovo vladavino zaznamuje diplomatski premik od Avstralije h Kitajski, kar je novembra 2021 v prestolnici Honiara sprožilo obsežne nemire, zadušila pa jih je ravno avstralska policija. S Kitajsko je Sogavare pol leta kasneje podpisal varnostni sporazum, ki kitajski mornarici daje pravico do sidranja na otokih, salomonski vladi pa do pomoči kitajske policije za ohranjanje miru. Kot po celem svetu se tudi na Salomonovih otokih sicer spopadajo s krizo življenjskih stroškov, kar ni bilo v središču volilne kampanje, a Sogavare meni, da ima stvari pod kontrolo.

Državni zbor na maratonski izredni seji razpravlja o datumu treh posvetovalnih referendumov, ki so trenutno predlagani za 9. junij, skupaj z evropskimi volitvami. Pred sejo sta poslanski skupini socialdemokratov in Nove Slovenije vložili vsaka svoje dopolnilo, naj se referendumi raje izvedejo 24. novembra, ko je načrtovan tudi posvetovalni referendum o drugem bloku JEK. V SD-ju menijo, da izvedba volitev skupaj z referendumi ni primerna, saj je za vsako od področij, ki jih obravnavajo predlagani referendumi, potrebna temeljita javna razprava. Kombiniranje z evropskimi volitvami bi tako udušilo razpravo o referendumih. Z njimi se strinjajo tudi v Novi Sloveniji. S podporo Slovenske demokratske stranke sta obe poslanski skupini dopolnila vložili na matičnih odborih, a so bila tam zavrnjena. Po štirih poskusih preverjanja sklepčnosti so v državnem zboru danes že razpravljali o priporočilih vladi za ohranitev suverenosti in pripravi proračuna za obdobje med 2025 in 2027. Poleg treh »zloglasnih« referendumov bodo popoldne razpravljali še o posvetovalnih referendumih o zaupanju v vlado, o nastanitvi migrantov in o testiranju funkcionarjev na droge ter o dopolnitvi zakona o lokalni samoupravi. Glasovanja o vseh zadevah bodo predvidoma opravili jutri.

Nemški kapitalski sklad Katera je objavil namero za nakup ljubljanske Name. Prevzeti nameravajo vseh dobrih 900 tisoč delnic družbe Nama, s čimer so že seznanili varuha konkurence, agencijo za trg vrednostnih papirjev in zaposlene v Nami. Največji trenutni lastnici Name sta zavarovalnici Triglav in Generali. Družba Nama upravlja z nepremičninami v skupni velikosti dobrih 25 tisoč kvadratnih metrov na šestih lokacijah, najbolj znana med katerimi je veleblagovnica v centru Ljubljane. V preteklosti so imeli poslovalnici tudi v Škofji Loki in Slovenj Gradcu. Upravljajo tudi s sladolednim barom Grefino, ki je bil v preteklosti prav tako na več lokacijah, a je zdaj le še v Namini veleblagovnici. Kljub krčenju lokacij pa Nama posluje z dobičkom – lani so imeli recimo 3,6 milijona evrov prihodkov, kar je 11 odstotkov več kot leta 2022.

 

Vir slike: Flickr