AtentatOFF

Aktualno-politična novica
2. 9. 2022 - 15.00
 / OFF

Avstralska vlada je za prihodnje finančno leto napovedala povečanje dovoljenega števila stalnih letnih migracij prvič po letu 2010. Povečanje bo za 35 tisoč migrantov s 160 tisoč na 195 tisoč dovoljenih migrantov letno. Odločitev vlade prihaja v času velikega pomanjkanja delovne sile, saj v zdravstvu, storitvenem sektorju in kmetijstvu primanjkuje skoraj pol milijona delavcev. Prav tako je brezposelnost v Avstraliji najnižja v zadnjih 50 letih, zato med obstoječo delovno silo ni dodatnih možnosti zaposlitve v omenjenih sektorjih. Nazadnje je Avstralija povečala dovoljeno število stalnih migracij leta 2010, in sicer na 190 tisoč. Nato je leta 2013 in 2017 postopoma to število zniževala do trenutnih 160 tisoč.

 

Po tednu dni pritiska javnosti je pisarna visoke predstavnice OZN za človekove pravice Michelle Bachelet le nekaj minut pred iztekom njenega mandata objavila poročilo o kitajskem ravnanju z muslimansko manjšino Ujgurov v kitajski pokrajini Šindžiang. V 45-stranskem poročilu Bachelet poudarja, da diskriminatorno in arbitrarno pridržanje Ujgurov v tonamenskih taboriščih pomeni resno kršitev človekovih pravic, ki lahko preraste v kaznivo dejanje proti človečnosti. Preiskavo visoke predstavnice je pred štirimi leti spodbudilo poročilo Komisije OZN za odpravo rasne diskriminacije, ki je prvo razkrilo razsežnosti kitajskega odvzema prostosti več kot milijonu pripadnikov ujgurske manjšine. Od takrat je Michelle Bachelet zahtevala dovoljenje za obisk delegacije Združenih narodov na ujgursko območje, kar pa ji je uspelo šele pred štirimi meseci. Kitajska je sprva zanikala obstoj taborišč za Ujgure, zdaj pa jih definira kot centre za usposabljanje poklicnih spretnosti.

 

Malijska vlada izgnala francoskega veleposlanika, sprememba imenovanja urednika MMC RTV
 / 1. 2. 2022

V argentinski prestolnici Buenos Aires je 35-letni brazilski državljan poskušal ustreliti argentinsko podpredsednico Cristino Fernandez de Kirchner. Ko je de Kirchner pred svojim domovanjem izstopila iz avtomobila obkrožena s podporniki, je po besedah argentinskega predsednika Alberta Fernandeza moški vanjo uperil pištolo, nabito s petimi kroglami, in stisnil sprožilec. Zaradi še neznanega razloga se pištola ni sprožila. Vloga Cristine Fernandez de Kirchner v argentinski politiki razdvaja tamkajšnjo javnost. Proti njej namreč teče sodni postopek zaradi obtožb o goljufivem podeljevanju pogodb za javna dela med letoma 2007 in 2015, ko je opravljala funkcijo predsednice. Fernandez de Kirchner, ki pripada sodobni struji populistično-nacionalističnih peronistov, je glava močne argentinske politične družine. Njen pokojni mož Nestor Kirchner je na funkciji predsednika vodil Argentino med letoma 2003 in 2007. Njun sin Maximo Kirchner je trenutno eden vidnejših peronističnih poslancev v argentinskem parlamentu.

V nejasnih okoliščinah je umrl Ravil Maganov, predsednik uprave ruskega podjetja Lukoil, ki je za Gazpromom drugi največji energetski velikan v Rusiji. Maganov je po uradnih podatkih umrl zaradi posledic dolgotrajne bolezni, neuradno pa zaradi padca z bolnišničnega okna v Moskvi. Zdaj že nekdanji predsednik Lukoila je četrti ruski energetski mogotec, ki je v mesecih po ruski invaziji na Ukrajino umrl v dvomljivih okoliščinah. V aprilu so dva nekdanja visoka uradnika podjetij Novatek in Gazprombank našli mrtva skupaj z njunima družinama, mesec kasneje pa naj bi med duhovnim zdravljenjem umrl še en nekdanji Lukoilov oligarh. Pod vodstvom Maganova je Lukoilov upravni odbor v dneh po začetku ukrajinske vojne pozval k takojšnjem prenehanju spopadov in izrazil sočutje z vsemi prizadetimi.

Nemška vlada je potrdila, da je sklenila odškodninski sporazum z družinami umrlih v napadu pripadnikov palestinske oborožene skupine Črni september na olimpijskih igrah v Münchnu pred petdesetimi leti. V napadu in neuspešni policijski akciji je umrlo enajst izraelskih talcev. Skupna vsota odškodnine je 28 milijonov evrov. Prav tako bo nemška vlada objavila do zdaj tajne dokumente o samem napadu in poteku operacije zahodnonemške policije.

Ruska nafta v Mjanmaru, stavke v Združenem kraljestvu, protesti v Argentini
 / 18. 8. 2022

Mjanmarsko sodišče je bivšo britansko veleposlanico v Mjanmaru Vicky Bowman in njenega moža Tejna Lina obsodilo na enoletno zaporno kazen, ker nista prijavila prebivališča zunaj mesta Jangon, kjer sta imela stalno prebivališče. Aretacija zakoncev prihaja dober teden dni po obnovitvi britanskih sankcij proti mjanmarski vojaški hunti. Tejn Lin je prav tako bivši politični zapornik in nekdanji član oborožene opozicijske skupine Demokratične fronte burmanskih študentov.

Upravno sodišče je odločilo, da je generalni sekretariat vlade Janeza Janše neutemeljeno zavračal prost dostop do mnenj vladne službe za zakonodajo glede priprave dveh zakonov. To sta bila predlog novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2021 in 2022 in predlog zakona o debirokratizaciji. V sklepu je upravno sodišče pritrdilo informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, ki je zapisala, da generalni sekretariat ni utemeljil, zakaj bi bilo razkritje omenjenih mnenj zakonodajne službe škodljivo. Zakonodajna služba je zadolžena za ustavnost in zakonitost predpisov, njihovo notranjo skladnost in razumljivost. Zato so njena mnenja v javnem interesu in mora njihovo pridržanje biti obrazloženo.

Na razpisu za odgovornega urednika Multimedijskega centra Radiotelevizije Slovenija, krajše MMC, ki se je zaključil pred enim tednom, so bile po neuradnih informacijah Slovenske tiskovne agencije podane tri popolne in ena nepopolna prijava. Popolne prijave naj bi oddali novinarka na MMC Ksenija Tratnik, nekdanja novinarka in piarovka v kabinetu druge Janševe vlade Ksenija Koren ter kulturnik in založnik Dušan Hedl. MMC bo po novem imelo ločeno odgovorno uredništvo z lastnim odgovornim urednikom, ki ga bo imenoval generalni direktor Radiotelevizije Slovenija na predlog direktorjev Radia in Televizije Slovenija s soglasjem programskega sveta RTV-ja. MMC trenutno kot vršilec dolžnosti vodi Igor Pirkovič, čigar odstop so pred nekaj meseci zahtevali stavkajoči novinarji.

 

Vir fotografije: wikimedia commons

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

vsega kar je na guardianu prepisat: These efforts have, since 2017, followed a similar pattern: deny what is happening until the evidence is overwhelming, then attempt to recast that evidence in a positive light (such as, for example, by casting the camps as “vocational training centres”). zakaj pa zahod centre za usposabljanje definira kot taborišča in jih hoče spravit pod kazniva dejanja proti človečnosti?

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness