Več deset tisoč britanskih poštnih, pristaniških in železniških delavcev je začelo s stavko, ki bo trajala do sobote. Zahtevajo ohranitev delovnih pogojev in delovnih mest v ekonomsko nestabilnih časih, njihova glavna zahteva pa je zvišanje plač, ki naj se uskladijo z inflacijo. Vodja sindikata Unite the Union, Sharon Graham, je napovedala nadaljevanje vseh potrebnih aktivnosti za ohranjanje izborjenih delavskih pravic in poudarila pomembnost sindikalnih bojev v časih, ko realna vrednost plač pada. Gre za največjo stavko v železničarskem sektorju v zadnjih tridesetih letih. Medletna inflacija funta je julija presegla 10 odstotkov, kar je največ v zadnjih štiridesetih letih.

Ulice argentinske prestolnice Buenos Aires so preplavili množični protesti. Na tisoče protestnikov od vlade zahteva ukrepe, ki bi zvišali plače in poskrbeli za nezaposlene. Sindikata CGT in CTA sta vlado predsednika Alberta Fernándeza pozvala, naj za vsako ceno poskrbi, da se raven revščine v državi ne bo še dodatno zvišala. Letošnjega julija je medletna inflacija v Argentini dosegla 70 odstotkov. V revščini živi več kot 40 odstotkov prebivalstva.

Mjanmarski vojaški govorec Zav Min Tun je naznanil, da bodo s septembrom v državo začeli uvažati ruske naftne proizvode. Kot razlog je navedel boj proti globalni energetski krizi. Ruska nafta je po mnenju generala kvalitetna in poceni. V Mjanmaru je moralo zaradi pomanjkanja naftnih derivatov v zadnjih tednih svoja vrata zapreti več bencinskih servisov, poleg tega država podtrebuje nafto za svoje elektrarne. Mjanmar vodi in upravlja vojska, ki je prvega februarja lani prevzela oblast z državnim udarom. Država je naftne derivate do sedaj uvažala iz Singapurja, ta pa predeluje nafto, načrpano večinoma v zalivskih državah Bližnjega vzhoda.

Združene države Amerike in Tajvan so dosegli soglasje glede trgovinskih pogajanj, imenovanih Ameriško-tajvanska pobuda za trgovino 21. stoletja. Pogovori se bodo okvirno začeli jeseni, urejali pa naj bi področja kmetijstva, digitalne trgovine in odprave trgovinskih ovir. Na Tajvanu ima sedež podjetje TSMC, ki je največji svetovni proizvajalec mikročipov, kar Tajvan dela za gospodarsko privlačnega. Kitajska je izrazila nasprotovanje začetku pogajanj, saj pogajanja zanjo pomenijo oddaljevanje od načela ene Kitajske. Tajvan je sicer že sedaj deveti največji trgovinski partner Združenih držav. 

Izraelske oblasti so zaprle vrata sedmih nevladnih organizacij, ki so se na Zahodnem bregu ukvarjale zlasti s humanitarno dejavnostjo. Med njimi so Zveza zdravstvenih odborov, Zveza odborov palestinskih žensk in Zveza odborov za kmetijsko delo. Izraelske sile so izvedle racije v pisarnah organizacij, ki so jih lanskega oktobra označile za teroristične, saj naj bi domnevno sodelovale z Ljudsko fronto za osvoboditev Palestine. Izraelske oblasti so preiskale prostore organizacij in zasegle dokumente ter drugo imetje, delovanje organizacij pa razglasile kot nezakonito. 

V ukrajinskem mestu Lvov se bodo danes na tristranskih pogovorih srečali ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, njegov kolega Recep Tayyip Erdoğan in generalni sekretar Združenih narodov António Guterres. Glavna tema pogovorov naj bi bila razrešitev ukrajinsko-ruskega konflikta po diplomatskih poteh. Preučili naj bi izvajanje sporazuma o izvozu ukrajinskega žita po morskih poteh, ki je bil sklenjen julija. Med temami pogovorov pa bo tudi situacija v jedrski elektrarni v Zaporožju, ki je trenutno pod ruskim nadzorom.

Začele so veljati omejitve za ruske državljanke in državljane, ki želijo vstopiti v Estonijo. Estonija je namreč državljanom Rusije prenehala izdajati vizume ter ruskim državljanom z vizumi v turistične, poslovne, športne ali kulturne namene, ki so bili izdani v Estoniji, prepovedala vstop. Kljub temu bodo v državo še vedno lahko vstopali prebivalci Rusije z vizumi, ki so bili izdani v katerikoli od ostalih držav schengenskega območja. Prav tako bo Estonija še naprej izdajala vizume za nekatere izjeme, kot so ruski diplomati in njihovi družinski člani. Vizumi bodo odobreni tudi ruskim prebivalcem, ki bodo želeli obiskati sorodnike, ki so državljani Estonije oziroma imajo v državi dalj časa prijavljeno stalno bivališče.

Mali je nekdanjo kolonialno silo Francijo obtožil preletavanja malijskega zračnega prostora in dostave orožja oboroženim skupinam. Malijski minister za zunanje zadeve Abdoulaye Diop je v pismu Varnostnemu svetu Združenih narodov zatrdil, da je bil zračni prostor države kršen kar petdesetkrat. Preleti naj bi bili izvedeni s francoskimi brezpilotnimi letali, vojaškimi helikopterji in bojnimi letali. Diop je v pismu zapisal, da je Francija prelete opravila z namenom zbiranja informacij o terorističnih skupinah, ki delujejo na območju Malija, in jim dostavila orožje ter strelivo. Francija je sicer v ponedeljek zaključila z umikom vojaških sil iz nekdanje kolonije in s tem končala devetletno operacijo v Maliju.

Ostajamo v Maliju. Nemška vojska je ponovno vzpostavila lete v državo, potem ko je v afriški državi prekinila večino vojaških operacij zaradi spora z lokalnimi oblastmi glede letalskih dovoljenj. Nemčija je v Mali poslala približno tisoč vojakov, katerih naloga je zbiranje izvidniških sil za mirovno misijo Združenih narodov, imenovano MINUSMA. Nemčija je sicer vojaško izvidniško misijo prekinila pretekli petek, ko so malijske oblasti zavrnile dovoljenja za lete. MINUSMA je bila ustanovljena leta 2013 za podporo enotam v Maliju, ki se borijo proti islamističnim skrajnežem, a je v zadnjih mesecih med malijskimi oblastmi in misijo prišlo do napetosti. Mali sicer od leta 2020 vodi vojaška hunta.

Okrožni sodnik Severne Karoline William Osteen je razveljavil svojo sodno prepoved zakona o splavu v tej zvezni državi. Ta odločitev omogoča, da začne veljati prepoved umetne prekinitve nosečnosti po preteku dvajsetih tednov. Osteen je maja 2019 izdal sodno prepoved, s katero je zakon o splavu v Severni Karolini razglasil za neustavnega. Odločitev je temeljila na precedenčnem primeru Roe proti Wade. Razmere je spremenila odločitev ameriškega vrhovnega sodišča, da sodbo v primeru Roe proti Wade razveljavi in s tem zveznim državam dovoli, da prosto urejajo postopke za prekinitev nosečnosti. Odločitev ni prizadela zgolj prebivalk Severne Karoline, pač pa tudi ženske iz zveznih držav na jugu Združenih držav, ki so zaradi omejevanja pravice do splava za opravljanje tega posega prihajale v Severno Karolino.

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Christian Schmidt je ob obisku bosanskega mesta Goražde na vprašanje o spremembah volilnega zakona BiH odgovoril, da mu je dovolj neumnosti in nikomur ni obljubljal sprememb. Schmidt naj bi možnost spremembe volilnega zakona napovedal julija, kar je pred njegovim uradom sprožilo vrsto protestov, na katerih so sodelovali tudi nekateri politiki BiH. Schmidt je kljub nasprotovanju v državi na podlagi tako imenovanih bonnskih pooblastil uvedel tehnične spremembe volilnega zakona države BiH. Bosanski Hrvati so bili s spremembami nezadovoljni, saj so pričakovali, da bo pri spremembah sledil predlogu stranke HDZ BiH, kar pa se ni zgodilo. Po mnenju Schmidta trenutna volilna zakonodaja ne omogoča enakopravne zastopanosti vseh treh narodov – torej Hrvatov, Srbov in Bošnjakov.

Izjava

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je inšpektorat za šolstvo obvestil o ugotovljeni diskriminaciji kandidatke za ravnateljico srednje šole. V izbirnem postopku je bila kandidatka vprašana o prihodnjem načrtovanju družine, kar je po zakonu o delovnih razmerjih prepovedano. V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih delodajalec od kandidata ne sme zahtevati podatkov o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti ali načrtovanju družine, če ne vplivajo neposredno na delovno razmerje. V dotičnem postopku je bil za ravnatelja srednje šole nato izbran drug kandidat. Lobnik sicer ni ugotavljal, ali je bil drugi kandidat izbran zaradi starševstva kandidatke. Po njegovem mnenju je sporno, da je bilo v postopku vprašanje o načrtovanju družine sploh zastavljeno. 

 OFF je pripravil vajenec Peter, mentorirala je Tia.