Facebook bo italijanski davčni upravi plačal 100 milijonov evrov in s tem končal spor glede plačevanja davčnih obveznosti v obdobju med letoma 2010 in 2016. Italija je sicer pred tem že sklenila podobne sporazume s podjetji Amazon, Apple in Google, potem ko je z davčno amnestijo skušala podjetja prepričati, da poravnajo domnevno neplačane davke. Spor izhaja iz prakse multinacionalk, ki izkoriščajo pravno praznino, zaradi katere lahko dobičke knjižijo v davčno ugodnejših državah. Facebook je v ta namen prihodke od oglaševanja v evropskih državah knjižil prek podružnice na Irskem, kjer je korporativni davek 12,5-odstoten, kar je med najnižjimi v Evropski uniji.

Deželno sodišče v Augsburgu v Nemčiji je razsodilo, da mora avtomobilski proizvajalec Volkswagen kupcu avtomobila te znamke povrniti celotno ceno vozila, kupljenega leta 2012, kar znaša okoli 30 tisoč evrov. Volkswagen je voznikom dizelskih avtomobilov od razkritja goljufij z izpusti leta 2015 že moral plačevati odškodnine in nadomestila, razsodba v Augsburgu pa je prva, s katero je sodišče odredilo plačilo celotne kupnine, brez upoštevanja amortizacije za siceršnjo rabo avtomobila. Volkswagen se bo na sodbo, ki še ni pravnomočna, pritožil, saj naj kupci vozil ne bi doživeli izgub ali škode.

Podjetje Samsung je podpisalo poravnavo, s katero bodo plačali nadomestilo družinam delavcev, ki so zaradi nevarnega delovnega okolja v Samsungovih tovarnah zboleli za rakom ali drugimi boleznimi. Gre za primere delavcev v tovarnah v Južni Koreji in na Kitajskem, kjer naj bi zdravstvene posledice utrpelo do 240 delavcev, višina nadomestila pa znaša do 115 tisoč evrov na primer. Ob tem je vodja oddelka Samsung Electronics Kim Ki-nam podal javno opravičilo delavcem in njihovim družinam ter priznal odgovornost podjetja pri povzročanju zdravstvenih tveganj v tovarnah.

Danska in Finska sta oznanili, da bosta prekinili izvažanje orožja v Saudovo Arabijo. S tem se pridružujeta Nemčiji, ki je podobno odločitev sprejela prejšnji mesec, ko je prepovedala izdajo novih naročil. Ta teden pa je Nemčija prepoved izvoza razširila tudi na orožja, za katera so bila naročila že izdana. Razlog za odločitev so na finskem zunanjem ministrstvu utemeljili z vlogo, ki jo Saudova Arabija igra v jemenski državljanski vojni, v kateri z Združenimi arabskimi emirati vodi koalicijo sil, naklonjeno jemenskemu predsedniku Abdrabbuhu Mansurju Hadiju. Medtem na Danskem kot problematično omenjajo tudi vlogo savdskih oblasti v umoru novinarja Džamala Hašodžija. Največji dobavitelj orožja so za Saudovo Arabijo sicer Združene države Amerike, za njihovo zvestobo pa se Riadu očitno ni treba bati, saj je ameriški predsednik Donald Trump ta teden ponovno poudaril pomen orožarskih poslov med državama.

Portal Euobserver je objavil poročilo, v katerem razkriva povezanost evropskih poslancev in podjetja Hill+Knownlton Strategies. Slednje se ukvarja z lobiranjem za uveljavitev tržnih interesov Maroka v Evropski uniji. Maroška trgovina je z Evropsko unijo, največjim uvoznikom iz Maroka, povezana tudi z izvozom dobrin iz Zahodne Sahare. Združeni narodi tega območja zaradi konflikta med Marokom in Fronto Polisario, ki se bori za neodvisno Zahodno Saharo, ne priznavajo kot del Maroka. Evropsko sodišče je maroško poslovanje z dobrinami iz Zahodne Sahare obsodilo za nezakonito leta 2016, leto kasneje pa je prepovedalo tudi ribarjenje na obalah Zahodne Sahare za podjetja iz Maroka.

Evropski poslanci so z lobijem Hill+Knowlton Strategies povezani prek fundacije EuroMedA, ki ima sedež v prostorih lobija, njeni najvidnejši člani pa sedijo v Evropskem parlamentu. V članstvu fundacije EuroMedA imajo sedež tudi številni nekdanji maroški ministri. Fundacija se deklarativno ukvarja z zmanjševanjem socialnih razlik med Evropo in Afriko. Sporno je predvsem članstvo francoske evroposlanke Patricie Lalonde v fundaciji. Slednja je hkrati tudi glavna pogajalka v pogajanjih Evropske unije in Maroka glede novega kontroverznega trgovinskega sporazuma. V sporazumu je problematičen amandma, ki so ga predlagali prav člani fundacije EuroMedA. Ta zmanjšuje nadzor nad uvozom iz Zahodne Sahare. O sporazumu bodo v Evropskem parlamentu glasovali januarja.

Več sto protestnikov je pred parlamentom v Tirani zahtevalo plačilo dostojne odškodnine za rušenje bivališč z namenom širitve tiranske avtocestne obvoznice, prišlo je tudi do spopadov s policisti. Gradnja avtoceste, ki bo Albanijo stala skromnih 17 milijonov evrov na kilometer, predvideva rušenje zakonitih in nezakonito zgrajenih domov tristotih družin. Lastnikom nezakonitih bivališč je država za odškodnino ponudila plačilo najemnine za 2 leti, lastnikom zakonitih pa odškodnino, ki je nižja od tržnih cen njihovih hiš. Protest pa je bil usmerjen tudi proti županu Tirane Erionu Veliaju, ki je protestnike v uradni izjavi zmerjal z jamskimi ljudmi.  

Direktor velenabave družbe Telekom Igor Rojs je podal odpoved, potem ko so ga kriminalisti začeli preiskovati v povezavi s pranjem denarja prek družbe Barnes & Bell iz Velike Britanije. Ta naj bi več družbam s sedežem v Sloveniji izdajala ponarejene račune za fiktivne optične storitve. Pet slovenskih in en hrvaški državljan, ki je tudi lastnik družbe Barnes & Bell, naj bi z afero pridobilo milijon in pol evrov. Kriminalisti so preiskavo začeli po obvestilu hrvaškega Urada za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala, USKOK, prostore Telekoma pa so prvič obiskali oktobra. USKOK je namreč med preiskovanjem nekdanjega podpredsednika nogometnega kluba Dinamo Zdravka Mamića po naključju opazil milijon Telekomovih evrov na računu družbe, povezane z Rojsom.

Slovenska vojska bo ob dnevu Rudolfa Maistra dobila prvo generalico. Prva ženska na tem položaju bo dosedanja brigadirka Alenka Ermenc, prej pripadnica Teritorialne obrambe, ki je bila v čin brigadirke povišana maja 2011, marca letos pa je bila imenovana za namestnico načelnika generalštaba. Že pred povišanjem v generalico je bila tako vojakinja z najvišjim činom v vojskah držav članic zveze NATO.

Volivci v občini Kungota bodo prihodnji teden v drugem krogu lokalnih volitev morali ponovno odločati o sestavi občinskega sveta. Volilna komisija je namreč delno ugodila pritožbi strank SDS in NSi zaradi neskladnosti v Zgornji Kungoti, kjer je bila oddana ena glasovnica več, kot je bilo volivcev. Zaplet se je zgodil tudi na volišču v Spodnji Kungoti, kjer je prišlo do kraje glasovnic za občinski svet, a tam volitev ne bodo ponavljali, saj do odstopanj med številom volivcev in številom oddanih glasovnic ni prišlo.

OFF sta pripravila Jure in vajenec Virant.