Bolsonaru OFF za 27 let
Trumpove solze se še niso posušile po atentatu na propagandista Republikanske stranke Charlieja Kirka, ko so posledice zadele še enega njegovega prijatelja. Brazilsko vrhovno sodišče je obsodilo nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara na skupno 27 let zapora zaradi sodelovanja v oboroženi kriminalni združbi, poškodovanja državnih objektov in kulturne dediščine, puskusa nasilne zrušitve ustavnega reda in organizacije državnega udara. Bolsonara je sodišče tako spoznalo za krivega po vseh točkah obtožnice. Za obsodbo so glasovali štirje od petih sodnikov vrhovnega sodišča. Državni udar je Bolsonaro poskušal izvesti v začetku januarja 2023, ko so njegovi podporniki vdrli v zgradbe parlamenta in najvišjih sodišč v prestolnici Brasilia. Poskus državnega udara je sledil porazu na predsedniških volitvah oktobra 2022 proti trenutnemu predsedniku Luli da Silvi.
Od jutra je izraelska vojska v Gazi ubila več kot 40 ljudi. Poleg napadov na vzhodni del mesta Gaza izraelska vojska izvaja rušilne operacije in bombardiranja predmestja Šejk Radvan in Džabalija ter bombardira sosesko Al Nasr na zahodu mesta. Iz civilne zaščite v Gazi poročajo, da je izraelska vojska ta teden z domov v mestu Gaza pregnala več kot 50 tisoč ljudi. V tem tednu je vojska porušila vsaj dvanajst stanovanjskih zgradb z več kot sedmimi nadstropji, 120 manjših stanovanjskih zgradb in uničila 600 šotorov. Z Unicefa poročajo, da se je avgusta delež akutno podhranjenih otrok v Gazi povečal na več kot trinajst odstotkov z osmih odstotkov mesec prej, v mestu Gaza pa je ta delež 20-odstoten. V enklavi smrt zaradi podhranjenosti grozi skoraj četrtini hospitaliziranih otrok.
Na Zahodnem bregu je okupatorska vojska med drugim izvedla racije v mestih Bejt Umar in Al Dahirija pri Hebronu in v mestu Kusra pri Nablusu. V raciji begunskega naselja v Tulkarmu je uvedla policijsko uro in na ulicah aretirala več sto Palestincev, potem ko sta bila dva izraelska vojaka ranjena, ker sta z oklepnim vozilom zapeljala na mino. Zasluge za nastavljeno past si je pripisal tulkarmski odred oboroženega krila Hamasa.
Iz jemenskega uporniškega gibanja Ansar Alah, znanega kot Hutiji, so sporočili, da so raketirali letališče Ramon v bližini mesta Elat ob Rdečem morju in izvedli dve raketiranji izraelskih vojaških baz v regiji Negev. Finančno ministrstvo Združenih držav je medtem uvedlo dodatne sankcije proti gibanju Ansar Alah. Sankcije se nanašajo na štiri ladje in 32 pravnih ter fizičnih oseb, ki so po trditvah ministrstva povezane s Hutiji. Namen sankcij je po sporočilu ameriškega finančnega ministrstva preprečevanje financiranja odporniškega gibanja in dobave orožja. Ameriške sankcije sledijo izraelskemu bombardiranju jemenske prestolnice Sana, v katerem je izraelska vojska zadela upravni kompleks v okrožju Al Hazm in ubila 36 ljudi.
V Nepalu so protestniki vandalizirali fasado predsedniške rezidence in več drugih stavb v prestolnici Katmandu, med njimi luksuzne hotele. Protesti se ob spopadih z vojsko, v katerih je danes umrlo okrog 20 ljudi, nadaljujejo po vsej državi. Iz nepalske vojske poročajo, da so ponovno ujeli okrog 200 med protesti pobeglih zapornikov, dodatnih 60 pa jih je na meji prijela indijska policija. Skupno je iz nepalskih zaporov med protesti ta teden pobegnilo okrog petnajst tisoč ljudi. Protesti so se v Nepalu začeli v ponedeljek, potem ko je vlada prejšnji teden ukazala blokado večine družbenih omrežij zaradi neupoštevanja novega zakona o družbenih omrežjih. Več o dogajanju v Nepalu v Kultivatorju ob petih.
Albanski premier Edi Rama je za ministrico za javne razpise in naročila imenoval program umetne inteligence z imenom Diella. Albanija tako postaja prva država z virtualnim ministrom. Rama odločitev upravičuje s prepričanjem, da z imenovanjem umetne inteligence na to funkcijo popolnoma izničuje možnost korupcije pri razdeljevanju javnih sredstev. Diella je do sedaj poganjala državno platformo e-Albania za digitalni dostop do večine vladnih storitev. Socialistična stranka Edija Rame je četrti mandat za sestavo vlade dobila po ponovni osvojitvi absolutne večine na majskih parlamentarnih volitvah.
V mestnem svetu Niša je potekalo glasovanje o odstavitvi župana Dragoslava Pavlovića iz Srbske napredne stranke predsednika Aleksandra Vučića. Proti je glasovalo 32 mestnih svetnikov, kar je eden več, kot jih ima vladajoča stranka. Opozicija identitete izdajalca še ni ugotovila. V Zrenjaninu so pred sejo mestnega sveta svetnike z opozicijske liste Spremembe v fokusu napadli zasebni varnostniki. Po trditvah varnostnikov je bil razlog za posredovanje vnos nevarnih predmetov, opozicijski svetniki pa trdijo, da so prinesli samo papirje, ki so nevarni kvečjemu zato, »ker je v njih resnica«. Svetniki vladajoče večine so po incidentu zapustili stavbo mestnega sveta. V Beogradu je namesto protestnikov ceste blokirala vojska v pripravi na vojaško parado, napovedano za 20. september. Iniciativa za povezovanje študentov v blokadi s sindikati Družbena fronta je kljub temu za jutri napovedala protest na trgu Slavija. Zahtevajo vrnitev posebnega statusa zaščite javnega podjetja za vsa podjetja, zadolžena za dejavnosti v zvezi s kritično infrastrukturo in javnim dobrim.
Slovenski državni holding je ustanovil državno obrambno podjetje Dovos, družba za obrambo, varnost in odpornost. Podjetje z začetnim kapitalskim vložkom ustanovitelja v višini treh milijonov evrov je namenjeno investicijam v slovenska podjetja za razvoj in trženje proizvodnje in storitev na področju obrambe in varnosti. Prvi direktor družbe je postal Matej Špragar, dosedanji direktor kontrolinga v Slovenskem državnem holdingu. Holding sicer načrtuje dvočlansko poslovodstvo. V nadzorni svet Dovosa je holding imenoval Damirja Črnčeca, nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo. Pobudo za ustanovitev družbe za spodbujanje razvoja vojaške industrije v Sloveniji je ministrstvo za obrambo Slovenskemu državnemu holdingu podalo leta 2023.
Dodaj komentar
Komentiraj