Evropsko oboroževalno poletje
Finančni ministri držav članic Evropske unije so na včerajšnjem zasedanju Sveta Evropske unije petnajstim članicam, med njimi tudi Sloveniji, odobrili uporabo tako imenovane nacionalne odstopne klavzule. Ta omogoča, da lahko država v izrednih okoliščinah odstopa od evropskih fiskalnih pravil. V tem primeru se bodo lahko izbrane države, med drugim Portugalska, Grčija, Slovenija, Poljska ter baltske države, za obrambo v naslednjih štirih letih zadolžile za dodatnega 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda, krajše BDP.
Glavno evropsko fiskalno pravilo veleva, da se države članice ne smejo zadolžiti za več kot tri odstotke BDP-ja. Ozadje, zakaj v Evropski uniji velja opisano fiskalno pravilo, razloži Matthias Goldmann, profesor finančnega prava na Goethejevi univerzi v Frankfurtu.
Ko se ozremo na zemljevid držav članic, ki jim je Svet Evropske unije odobril nacionalno odstopno klavzulo, hitro vidimo, da gre večinoma za države na vzhodu Evropske unije, kot so Poljska in baltske države, ter periferne države, na primer Grčija in Portugalska. Pri tem se pojavi vprašanje, po kakšnem ključu so državam omogočili odstopanja. Grčija in Portugalska imata v okolici precej manj varnostnih tveganj kot na primer baltske države. Odgovarja Goldmann.
Evropska unija se na ponovno oboroževanje pripravlja vsaj dobra tri leta, saj lahko začetke postavimo v februar 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino. Vendar od takrat razen pošiljanja pomoči Ukrajini konkretnejših večanj izdatkov za vojsko ni bilo. Sprememba je prišla z nastopom drugega mandata predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je bil od začetka mandata oster kritik po njegovem mnenju nizke evropske porabe na vojaškem področju. Prvi večji ukrep na tem področju na ravni Evropske unije, tako imenovani načrt za ponovno oborožitev Evrope, je Evropska komisija predstavila marca letos. Ta predvideva, da bi lahko države članice za potrebe ponovne oborožitve Evrope porabile do 800 milijard evrov. To je po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen predvsem kupovanje protizračnih in protiraketnih sistemov, letalnikov, raket in topništva. V načrtu je bila predvidena tudi nacionalna odstopna klavzula. Kako bo načrt deloval, razloži Alexandr Burilkov, raziskovalec s centra GLOBSEC GeoTech.
Kot je nakazal Burilkov, se sredstev iz načrta za ponovno oborožitev Evrope ne bo dalo uporabiti kot v primeru odstotkov BDP-ja za Nato pakt, kjer se da razne projekte zamaskirati v obrambni oziroma strateški proračun. Kako bo Evropska unija preverjala, da gre dodatnih 1,5 odstotka zadolževanja res v vojaške namene, razloži Goldmann.
Pri vsem tem se po mnenju Burilkova pojavljata dva problema. Prvi zadeva produkcijske zmožnosti Evropske unije na vojaškem področju, drugi pa ločenost vojsk držav članic, ki zaenkrat še delujejo pod ločenimi poveljstvi.
Vsako državno trošenje državnega denarja načeloma do neke mere pomeni spodbujanje gospodarstva. Toda pri vlaganjih v oboroževanje lahko govorimo o dobesednem trošenju, saj ima to za gospodarstvo najmanj blagodejnih učinkov. Več Goldmann.
Potem ko se je evropska oboroževalna pomlad začela z najavo ponovne oborožitve Evrope, se temperature s poletjem višajo in napovedi, na žalost, počasi izpolnjujejo. Bomo videli, kaj bo prinesla zima.
Dodaj komentar
Komentiraj