82-letni alžirski predsednik Abdelaziz Bouteflika se je po dvotedenski odsotnosti zaradi zdravljenja v Švici vrnil v domovino. Predsednika so doma pričakali množični protesti proti njegovemu vladanju, ki trajajo že tri tedne, vse odkar je Bouteflika napovedal novo kandidaturo na prihajajočih predsedniških volitvah. Ob vrnitvi se je začela še splošna stavka, ki povzroča gospodarski zastoj v državi. Predsedovanje Abdelaziza Bouteflike traja od leta 1999, odkar pa je leta 2013 doživel kap, ni nastopil pred javnostjo. To je tudi eden izmed pomembnih razlogov za demonstracije proti njegovi kandidaturi.

Tunizijski minister za zdravje Abdel Rauf El Šerif je odstopil po tem, ko je v državni porodnišnici v Tunisu v dveh dneh umrlo 12 novorojencev. Tunizijsko pediatrično društvo je v izjavi za javnost zapisalo, da so umrli zaradi septičnega šoka, okužili pa naj bi se prek intravenoznega prehranjevanja. Tunizijsko gospodarstvo, varnost in posledično javne storitve so še vedno v škripcih, vse od demokratičnega prevzema oblasti ob prekinitvi vlade Zineja  Ben Alija leta 2011. Smrt novorojencev je po besedah tamkajšnjega pediatričnega društva posledica prekarnosti zaposlitve tunizijskih zdravstvenih delavcev.

Predsednik Palestine Mahmud Abas je za novega premierja imenoval Mohamada Štajeha iz stranke Fatah. Abas s tem poskuša okrepiti politično moč Palestinske osvobodilne organizacije, krajše PLO, v kateri je Fatah prevladujoča stranka. Tej potezi nasprotuje palestinska organizacija Hamas, ki upravlja z Gazo. Hamas je dobro sodeloval s predhodnima neodvisnima premierjema, po imenovanju novega predsednika vlade pa predvidevajo ohladitev odnosov s PLO. Štajeh funkcijo prevzema v času, ko Združene države Amerike napove že milijonti načrt za dokončno sklenitev miru med Izraelom in Palestino.

Predlog zakona o internetni varnosti, ki ga je pripravila ruska vlada, je sprožil množične proteste po vsej državi, shod v Moskvi naj bi po podatkih aktivistov štel 15 tisoč ljudi. Predlog zakona predvideva možnost vzpostavitve internetne mreže, ki bi se lahko izolirala od preostalega svetovnega spleta. To naj bi po besedah vladnih predstavnikov povečalo varnost uporabnikov interneta in osamosvojilo ruske ponudnike od serverjev v Združenih državah Amerike. Protestniki opozarjajo, da gre za poskus vzpostavitve cenzure in zadušitve nestrinjanja z vlado in predsednikom Vladimirjem Putinom.

Šibeniško sodišče za prekrške je izreklo oprostilno sodbo hrvaškemu kantavtorju Marku Perkoviću Thompsonu za uporabo ustaškega pozdrava ˝Za dom spremni!˝ na svojih koncertih v letih 2016 in 2017. Na odločitev se je policija pritožila, tako da bo potrebna še presoja visokega sodišča za prekrške v Zagrebu, ki je v dosedanjih praksah javno uporabo vzklika ˝Za dom spremni!˝ interpretiralo kot prekršek. Thompson se že od leta 1992 brani obtožb spogledovanja s fašizmom, ki so neposredno povezane z uporabo ustaškega pozdrava. Zaradi uporabe enakega gesla se je pred slabim mesecem javno opravičila hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović, ki naj bi ji eden od svetovalcev napačno razložil zgodovinski pomen starega ustaškega pozdrava.

Od ustaškega se selimo k četniškemu zgodovinskemu revizionizmu. V Višegradu so se zbrali pripadniki ravnogorskega četniškega gibanja, da bi obeležili 74. obletnico aretacije četniškega vojvode in generala jugoslovanske kraljeve vojske Dragoljuba Mihailovića. Leta 1945 ga je v bližini tega bosanskega mesta zajela partizanska vojska in mu sodila kot kolaborantu. Proslava ob obletnici se odvija vsako leto 15. marca, letos pa so četniki pohiteli, ker se danes začne pravoslavni velikonočni post.

Pravoslavni post bodo lažje preživeli tudi verniki v Kopru, saj je koprski paroh Dejan Mandić posvetil zemljišče in križ, kjer bo stala nova pravoslavna cerkev. Če bodo vsi postopki potekali v časovnih omejitvah, cerkev zaradi tradicionalnega gradbenega postopka ne bo stala še vsaj pet let.

Majhne slovenske občine se soočajo s problemi glede bankomatov. Nova KBM je namreč občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah poslala odločbo o ukinitvi edinega bankomata zaradi racionalizacije poslovanja. Županja občine Sveti Andraž Darja Vudler opozarja na veliko izgubo za občino, ki jo bodo občutili predvsem starejši.

Izjava

Na drugem koncu Slovenije, v Dvoru pri Žužemberku, pa bo Delavska hranilnica postavila nov bankomat in tako razveselila 416 prebivalcev te vasi.