Kosovska vlada je uvedla desetodstotno carino na proizvode iz Srbije in Bosne in Hercegovine, izvzeti so le proizvodi mednarodnih znamk. Po besedah premierja Ramusha Haradinaja s tem odgovarjajo na ovire, ki jim jih Srbija postavlja na poti do polne suverenosti. Leta 2017 je Srbija na Kosovo uvozila za 400 milijonov evrov proizvodov, Bosna in Hercegovina pa za 80 milijonov evrov. Sporom navkljub se Srbija in Kosovo poskušata približati Evropski uniji, kar ne bo možno pred dokončno ureditvijo razmer med njima. Tako Sebastian Kurz, kancler Avstrije, ki se je kot šef predsedstva EU v ponedeljek mudil v Prištini v sklopu mini turneje po Balkanu.

Evropsko sodišče v Luksemburgu je odločilo, da je madžarski državni monopol nad storitvami mobilnega plačevanja po zakonih Evropske unije nezakonit. Ekskluzivni nadzor nad mobilnim plačevanjem ima od julija leta 2014 v rokah madžarsko državno podjetje NMZ, ki se bo sedaj moralo odreči delu trga v korist privatnim ponudnikom. Uradno mnenje sodišča je, da tudi če gre za storitve splošnega gospodarskega pomena, njihova ponudba ne more biti rezervirana za državni monopol, saj so s tem kršena načela konkurenčnosti.

Grški premier Aleksis Cipras se je z voditeljem grške pravoslavne cerkve in nadškofom Aten, Ieronimosom drugim, dogovoril o reorganizaciji povezave med državo in Cerkvijo. Grška pravoslavna cerkev bo dobila večjo avtonomnost, duhovniki namreč ne bodo več izenačeni z javnimi uslužbenci. S tem bo grška vlada stroške plač za kler prenesla na cerkveno organizacijo, vseeno pa bo namenila enako vsoto za financiranje Cerkve. Dogovor bo preko skupnega državnega in cerkvenega fonda reševal lastništvo nad posestvi in premoženjem, ki si ga od leta 1952 lastita tako država kot Cerkev, načrtovana pa je tudi obdavčitev cerkvene lastnine, ki ni povezana z izvajanjem bogoslužja. Dogovor morata sprejeti vlada in sinoda Grške pravoslavne cerkve, po tem pa bo o njem glasoval še parlament, ki bo 14. novembra pričel z razpravo o spremembi ustave iz leta 1975, predvsem tretjega člena, ki grško pravoslavje označuje za prevladujočo veroizpoved.

Na vmesnih volitvah v parlament in senat v Združenih državah Amerike je demokratska stranka po osmih letih prejela večino mandatov v parlamentu, republikanska stranka pa je okrepila svoj položaj v senatu. Demokrati bodo z večino v parlamentu pridobili večji nadzor nad kongresnimi odbori. Letos je na volitve prišlo 31 milijonov volivcev več kot na vmesne volitve pred štirimi leti. Za več informacij prisluhnite OFFsajdu ob 17-ih.

Ostajamo v deželi svobodnih in domu pogumnih. Organizacija Girl scouts of America toži organizacijo Boy scouts of America, ker se bo ta z začetkom leta 2019 preimenovala in ob tem izpustila besedo boy, kar predvideva tudi začetek sprejemanja deklet v njihove vrste. Predsednica ženskih skavtinj Kathy Hopinkah Hannan opozarja, da bo zamenjava imena moške skavtske organizacije marginalizirala ženske skavtinje in vpeljala zmedo v skavtske organizacije. Dodaja, da največja skavtska organizacija s tem ukrepom poskuša pridobiti članice in tako zakriti upad članstva, ki znaša skoraj milijon posameznikov ali eno tretjino članov.  Boy skavti odgovarjajo, da je čas, da obe organizaciji začneta vključevati tako dekleta kot fante.

Delovno sodišče v Celju je razveljavilo sklep o imenovanju Margarete Guček Zakošek, članice Stranke modernega centra, za direktorico celjske bolnišnice. Februarja je razpisna komisija na seji sveta bolnišnice pod vodstvom Barbare Tiselj, strankarske kolegice Margarete Zakošek, s seznama kandidatov za direktorja po mnenju sodišča nezakonito izločila Branka Gabrovca. Razlog za izločitev naj bi bilo neizpolnjevanje pogojev razpisa, premalo vodstvenih delovnih izkušenj, nezakonit pa je bil sam postopek izločitve. Konec februarja je Delovno sodišče izdalo začasno odredbo o zadržanju imenovanja direktorice Guček Zakošek, aprila pa to odredbo preklicalo na ugovor celjske bolnišnice.

Na sodiščih, javnih zavodih in organizacijah, kjer ima Sindikat delavcev v pravosodju svoje člane, poteka tiha stavka, delo namreč izvajajo po razpisanih narokih in v primerih, ki so označeni s hitro ali nujno. Stavkajoči zahtevajo dvig plač in ustrezno ovrednotenje dela delovodje in tajnice funkcionarja, nadaljevanje pogajanj z vlado pa sledi v petek. Če do dogovora ne bo prišlo, sindikat napoveduje zaostritev stavke in shod v Ljubljani petega decembra.

OFF je pripravil vajenec Virant.