Zima, zima ni več samo bela
V današnjem jutranjcu je sodelavec aktualnopolitične redakcije Gal Krizmanić na kratko že komentiral včerajšnje vmesne volitve kongresnikov in senatorjev v dvodomni kongres ZDA. V Offsajdu pa bomo delne rezultate volitev interpretirali s pomočjo novinarja, prevajalca in publicista Ervina Hladnika-Milharčiča.
Ameriški kongres je zakonodajna veja oblasti ZDA in vodilno telo ameriške vlade. Volivke in volivci so na tokratnih volitvah izbirali 36 članov predstavniškega doma zveznih držav in 33 novih senatorjev. Najpomembnejši nalogi ameriškega kongresa sta izpeljava zakonodajnih postopkov in potrjevanje zakonov, ki poteka prek obeh domov. Razliko pojasni Hladnik-Milharčič.
Kongres je popolnoma ločen od kabineta ameriškega predsednika, kar lahko pripelje do razmer, ko predsednikova stranka in stranka z večino v kongresu nista ista stranka. Spodnji dom se imenuje predstavniški dom in ima 435 članov. Število članov, ki zastopa posamezno zvezno državo, je odvisno od velikosti oziroma prebivalstva posamezne države, mandat kongresnikov traja dve leti. Zgornji dom se imenuje senat in šteje sto članov, vsaka zvezna država prispeva dva člana, njihov mandat pa traja šest let. Vsake dve leti se obnovi ena tretjina senatorjev.
Zvezna oblast v Washingtonu je bila od predsedniških in hkratnih kongresnih volitev novembra leta 2016 povsem v rokah republikanske stranke. S 53 senatorji je imela večino v senatu, z 233 člani pa v predstavniškem domu. Na včerajšnjih volitvah je po osmih letih večino v predstavniškem domu z novimi 26 sedeži osvojila Demokratska stranka, sedaj jih ima 219. Republikanska stranka pa je ohranila večino v senatu z 51 sedeži. Demokratska večina v predstavniškem domu bi Donaldu Trumpu lahko zagrenila zadnji dve leti predsedniškega mandata, pojasnjuje Hladnik-Milharčič. Pričakujemo lahko nove kongresne preiskave, blokade zakonodajnih pobud in proračunske porabe.
Demokrati v predstavniškem domu so že napovedali objavo Trumpovih davčnih napovedi, ki jih že več desetletij skriva. Obeta se tudi obnova preiskave ruskega vpletanja v ameriške volitve 2016 in Trumpovih povezav z Rusijo. Pri tovrstnih pritiskih demokratskih kongresnikov in liberalnih ameriških medijev pa gre po mnenju sogovornika za "politično fikcijo", ki nikakor ne more ogroziti preostanka Trumpovega predsedovanja.
Republikanska večina v senatu po drugi strani pomeni ohranitev pooblastil za nadaljnjo preobrazbo ameriškega zveznega sodstva v konservativno smer. Republikanska stranka namreč s konservativno večino obvladuje devetčlansko vrhovno sodišče, ki presoja ustavnost zakonov. Trump je zato lahko miren ...
Demokratska stranka v senatu ni imela veliko možnosti za uspeh, kajti odločilne tekme za prevzem večine so potekale v državah z večinoma republikanskimi volivci. Osvojili so predvsem sedeže v okrožjih, ki jih je leta 2016 dobila demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton, za povrh so pobrali tudi nekaj doslej izrazito republikanskih. Vzrok za slab rezultat demokratov na volitvah senatorjev je predvsem v izgubljanju demokratske volilne baze pri ostankih delavskega razreda, meni Hladnik Milharčič.
V zvezni državi Vermont je mesto senatorja osvojil nekdanji predsedniški protikandidat Bernie Sanders. V Kansasu je bila med drugim za kongresnico izvoljena Sharice Davids, prva lezbična kongresnica s staroselskimi koreninami. Raziskava ameriške agencije VoteCast je med drugim pokazala tudi, da je na vmesnih volitvah za demokratske kandidate in kandidatke glasovalo kar 20 odstotkov več ženskih volivk kot v prejšnjih dveh sklicih volitev. Hladnik-Milharčič poudarja, da so demokrati boljše rezultate v volilnih okrožjih s pretežno afro- in latinoameriškim prebivalstvom dosegli tudi zato, ker so ugotovili, da največ volivcev izgubljajo ravno zaradi odsotnosti bolj socialne in delavske retorike. Še posebej v etnično fragmentiranih zveznih državah.
Ameriški volivci so včeraj volili tudi guvernerje, župane in druge državne ter lokalne uradnike in ponekod sodnike. V naslednjih dneh bo jasno, kako so se eni in drugi odrezali na volitvah v državne kongrese in druge državne ter lokalne izvršne položaje, kot so pravosodni ministri in župani.
Rezultati volitev za guvernerske položaje so pomembni z vidika risanja meja zveznih okrožij za volitve v predstavniški dom. Na vsakih deset let se po štetju prebivalstva meje zarišejo na novo in stranka, ki ima večino v državnem kongresu in guvernerja, si jih prikroji tako, da imajo njeni kandidati več možnosti za zmago na volitvah v zvezni predstavniški dom. Razmerja med republikanskimi in demokratskimi guvernerji pojasni sogovornik.
V 34 zveznih državah so glasovali tudi o 157 referendumskih pobudah od legalizacije marihuane do znižanja ali zvišanja davkov. Volivci si po raziskavi javnega mnenja VoteCast kot prednostne teme, ki bi jih nova sestava kongresa morala obravnavati v prihodnjih dveh letih, želijo predvsem vprašanja priseljevanja, orožarske zakonodaje in zdravstvene reforme. S slednjo se Trump kljub verjetnim pritiskom spodnjega doma kongresa ne bo zares ukvarjal, saj predstavlja tveganje njegovemu predsednikovanju.
Kljub izgubi republikanske večine v predstavniškem domu je ameriški predsednik Donald Trump rezultate vmesnih volitev označil za zmago republikancev in svoje administracije. Kljub morebitnim političnim pritiskom demokratov lahko pričakuje sicer malo bolj turbulenten, a vendarle uspešen zaključek svojega predsednikovanja, v zaključku poudari Ervin Hladnik-Milharčič.
Dodaj komentar
Komentiraj