Iranski zunanji minister Mohammad Javad Zarif je v novinarskem pogovoru dejal, da bi Evropska unija lahko igrala posredniško vlogo pri ponovni vzpostavitvi iranskega jedrskega sporazuma. Po njegovih besedah bi Visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Joseph Borrell lahko v dogovoru z obema stranema oblikoval nekakšen načrt ponovne implementacije sporazuma, ki bi mu ZDA in Iran nato sledili. Zarifova izjava predstavlja odstop Islamske republike od dosedanjih zahtev, da morajo ZDA storiti prvi korak k ponovni vzpostavitvi jedrskega sporazuma. Kot pravi Zarif, lahko Iran nadaljnje bogatenje urana, s katerim je nadaljeval po ameriškem odstopu od sporazuma, prekine tako rekoč v enem dnevu. Čas torej po njegovem mnenju ni problem, potrebna je le politična volja ZDA, da sporazum ponovno oživi.

V Ženevi se je začelo srečanje Libijskega foruma za politični dialog. Forum naj bi v naslednjih dneh izvolil tričlanski predsedniški odbor in naslednjega predsednika vlade te severnoafriške države. Srečanje je rezultat mirovnega procesa in kompromisa, ki so ga sprte strani v libijski državljanski vojni z mednarodno mediacijo dosegle lani. Kljub srečanju foruma se napetosti v Libiji spet stopnjujejo, saj so milice, zveste Fajezu el Saraju, v nedeljo ponovno zavrnile mirovni proces v sklopu OZN. Čeprav glavne strani državljanske vojne, kot so sile generala Khalifa Haftara, na prvi pogled podpirajo mirovni proces, ni jasno, ali bodo izbrani predstavniki imeli dovolj podpore za oblikovanje stabilne vlade.

Spletni velikan Google bo moral plačati dobre 3 milijone odškodnin in poravnav zaradi diskriminacije pri plačevanju in zaposlovanju žensk. Ameriški urad za delo je v preiskavi ugotovil, da so ženske na podobnih položajih prejemale manjše plače od moških kolegov. Prav tako so odkrili nepravilnosti pri zaposlovanju žensk in kandidatov azijskega porekla, ki niso imeli enakih možnosti za zaposlitev v podjetju. To bo moralo 2 milijona evrov nameniti za odškodnine ženskam, zaposlenim v njem, milijon pa nepravično zavrnjenim kandidatom. Poleg tega bo moralo vzpostaviti finančni sklad, ki bo poskrbel za nadaljnjo odpravo neenakosti. Čeprav je vsota za Google drobiž, je odločitev lahko precedenčni primer za druge večje skupinske tožbe.

Joširo Mori, vodja organizacije olimpijskih iger v Tokiu, ki bi se morale zgoditi lansko poletje, je potrdil, da bodo igre letos potekale ne glede na situacijo. Kot je poudaril, je treba pozornost usmeriti predvsem na vprašanje “Kako?” in ne “Ali?”. Zavrnil je trditve o konfliktu med japonskimi organizatorji tekmovanja in Mednarodnim olimpijskim komitejem. Ugibanja o naslednjih olimpijskih igrah so ponovno oživela pretekli mesec, ko je Japonska zaradi porasta okužb uvedla izredne razmere. Te so prav danes podaljšali za še en mesec, saj se širjenje okužbe za zdaj še ne umirja. Začetek tokijskih olimpijskih iger je načrtovan za 23. julij. 

Romunska vlada je sprejela memorandum, po katerem bodo javne infrastrukturne projekte v državi dobila le podjetja iz držav, ki imajo podpisane bilateralne trgovinske sporazume z Evropsko unijo. Čeprav memorandum ne omenja nobene specifične države, je jasno, da bo najbolj vplival na kitajska podjetja, ki se v regiji vedno pogosteje potegujejo za večja javna naročila. Po besedah podpredsednika vlade Dana Barne je ta korak ključen za zagotavljanje kakovostne izvedbe javnih del v obdobju, ko se mora država infrastrukturno prenoviti. Čeprav je po trditvah vlade poteza usklajena z mednarodnim pravom, pa vladni kritiki trdijo, da bodo novi javni razpisi nepravično izključevali kitajska podjetja in posledično močno podražili gradbene projekte.

Predsednik stranke DeSUS Karel Erjavec te dni pogosto uživa v družbi poslancev iz vrst svojih strankarskih kolegov. Na današnjem ponovnem sestanku s poslansko skupino DeSUS-a naj bi mu ti ponovno zagotovili, da bodo podprli konstruktivno nezaupnico. Opolnomočen s podporo je Karel tako ponovno napovedal, da bo nezaupnica vložena naslednji teden, upamo pa lahko le, da se člani KNOVS-a ne bodo spet kje izpostavili koronavirusu. Kljub jasnim besedam predsednika stranke pa izjave njenih poslancev v zadnjih dneh niso bile tako nedvoumne, saj se nekateri člani očitno bolj nagibajo k opozicijskemu delovanju ali celo ostanku stranke v vladi.

Da pa ob kratki prekinitvi dogajanja, povezanega z nezaupnico, v državnem zboru ne bi postalo dolgčas, skrbi poslanska skupina Levice. Ta je namreč vložila zahtevo po spremembi zakona, po katerem za odprtje vpisnih mest na fakultete začasno ne bo več potrebno vladno soglasje. Po njihovih besedah vlada ne bi smela posegati v avtonomno odločitev univerz o količini razpisanih mest na posameznih programih. Kot so še povedali ob vložitvi, se jim zdi nelegitimno trenutno zdravstveno krizo izkoriščati za neprimerne posege v visoko šolstvo, poleg tega pa naj bi vlade, ki jih je v preteklosti vodil Janez Janša, že poskušale zmanjšati vpis na družboslovne fakultete in favorizirati zasebne ustanove.