Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton je odstopil in se odpovedal ponovni nominaciji za mesto evropskega komisarja na predlog Francije. V pismu je pojasnil, da odstopa, ker je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen francoskega predsednika Emmanuela Macrona prosila, da ga umakne kot kandidata. Po navedbah Bretona je von der Leyen to utemeljila z osebnimi razlogi, o katerih se prej ni pogovorila z njim. Predsednica komisije pa naj bi, sedaj že v svoji klasični maniri, v zameno za Bretonovo glavo Franciji v neformalnih pogovorih obljubila boljši resor v novem mandatu komisije. Macron je namesto njega za evropskega komisarja že predlagal francoskega zunanjega ministra Stéphana Séjournéja, ki je pred nastopom ministrske funkcije v Evropskem parlamentu vodil liberalno skupino Prenovimo Evropo.

Nemčija z današnjim dnem uvaja kontrolo na vseh svojih kopenskih mejah. Nadzor na mejah, ki ga nemška vlada utemeljuje z naraščajočimi migracijami, bo veljal vsaj naslednjih šest mesecev. Do sedaj je Nemčija nadzor izvajala zgolj na južnih in vzhodnih mejah, po novem pa bodo morali osebne dokumente policistom na meji predložiti tudi potniki in potnice, ki prihajajo iz Danske, Nizozemske, Belgije, Luksemburga in Francije. Nemčija je sicer ena od ustanovnih članic schengenskega območja, ki združuje 29 držav članic, ki so se zavezale prostemu prehodu meja znotraj območja.

Vojaško sodišče v Kongu je za sodelovanje v neuspešnem državnem udaru na smrtno kazen obsodilo 37 ljudi. Obtoženi so bili vodenja napada na predsedniško palačo in domovanje predsednika parlamenta, ki je potekal sredi maja. Med njimi so poleg Kongovcev tudi državljani Združenih držav Amerike, Združenega kraljestva, Belgije in Kanade. Obsojenci imajo pet dni časa, da se na sodbo pritožijo. V sodnem postopku, ki je trajal od junija, je bilo za nedolžne spoznanih 14 drugih ljudi. Vodja napada Christian Malanga, ameriški državljan kongovskih korenin, je bil skupaj s petimi drugimi ubit že v napadu. Na smrtno kazen je bil med drugim obsojen njegov sin Marcel Malanga, ki je na sojenju povedal, da mu je oče grozil s smrtjo, če ne bi sodeloval v udaru. Smrtna kazen sicer v Kongu ni bila izvršena že približno dve desetletji, obsojenci na smrtno kazen pa so tako prestajali dosmrtni zapor. Kongovska vlada je moratorij na smrtno kazen umaknila marca letos z namenom umika izdajalca iz disfunkcionalne vojske. Kljub temu od marca do danes še niso usmrtili nikogar.

Venezuelska policija je aretirala šest tujih državljanov zaradi domnevnega poskusa atentata na venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Venezuelski notranji minister Diosdado Cabello je sporočil, da so prijeli tri ameriške in dva španska državljana ter državljana Češke. Vseh šest je po njegovih besedah v Venezuelo prišlo, da naredijo državni udar in ubijejo del venezuelskega vodstva na čelu s predsednikom Madurom. Za načrtom pa naj bi stala ameriška Centralna obveščevalna agencija, bolj znana kot CIA. Združene države so kakršnokoli vpletenost zanikale. Dva dni pred aretacijo je ameriško finančno ministrstvo uvedlo sankcije za 16 Madurovih sodelavcev, ki so jih obtožili oviranja volitev in kršenja človekovih pravic. Španija pa je prejšnji teden kot legitimnega predsednika Venezuele priznala na volitvah poraženega kandidata Edmunda Gonzáleza Urrutio.

Mehiški predsednik Andrés Manuel López Obrador je podpisal zakon o pravosodni reformi in s tem dokončno zapečatil njeno uveljavitev. Mehika je s tem postala edina država na svetu, ki bo sodnike in sodnice na vseh ravneh pravosodnega sistema volila neposredno na volitvah. Obrador, ki si je za reformo dolgo prizadeval, se nadeja sprememb v sistemu, ki ga je opisal kot gnilega, koruptivnega in servilnega do političnih in ekonomskih elit. Nasprotniki reforme trdijo, da bo reforma še povečala sodniško odvisnost od narkokartelov in javnega mnenja ljudi, v imenu katerih so sodbe sicer izrečene.

Indijska policija je pridržala 104 delavke in delavce v Samsungovi tovarni na jugu Indije. Proletarci in proletarke so se pripravljali na protestni shod za višje plače in boljše delovnike. Njihova stavka sicer traja že teden dni. Policija, ki je preprečila sindikalno združevanje, je pojasnila, da delavci niso imeli dovoljenja za demonstriranje blizu šol, fakultet in bolnic. Samsung sindikatov, ki jih podpirajo druge delavske organizacije, v tem primeru Centrala indijskih sindikatov, že tradicionalno ne priznava.

Delavke in delavci v šolstvu so blokirali ulico pred srbskim ministrstvom za šolstvo. Sindikalisti so organizirali proteste na več ulicah in trgih po Srbiji, posledično danes v več šolah ni pouka. Protestni shodi sledijo zavrnitvi predloga za 12-odstotno zvišanje plač učiteljem in učiteljicam, ki ga je januarja predlagala vlada. Sindikati trdijo, da plače niso edina težava, ampak je problem tudi varnost v šolstvu. Varnostni pomisleki so se še okrepili po lanskem streljanju v beograjski šoli, v katerem je trinajstletnik ubil devet učencev in varnostnika. Prav tako se ne strinjajo z različno obravnavo pedagoških in nepedagoških delavcev ter delavk, saj je za prve vlada predlagala 12-odstotno zvišanje plač, za druge pa le 8-odstotno. Če vlada njihovim zahtevam ne bo ugodila, nadaljevanje stavke napovedujejo za 2. oktober.

Na območju Republike Slovenije pa nič novega.