V Združenem kraljestvu so na predčasnih parlamentarnih volitvah prepričljivo slavili konservativci pod vodstvom Borisa Johnsona. Osvojili so 364 poslanskih sedežev in si s tem zagotovili absolutno večino. Največja torijska večina po letu 1987, ko so na volitvah slavili pod vodstvom Margaret Thatcher , bo Johnsonu omogočila izvedbo brexita do 31. januarja. Laburisti bodo imeli v novem sklicu parlamenta 203 poslance. Hud poraz je njihov vodja Jeremy Corbyn  pospremil z napovedjo, da se bo umaknil s predsedniškega položaja stranke. Burna politična pomlad se obeta tudi na Škotskem, kjer je slavila Škotska nacionalna stranka, ki je tudi poudarila željo po novem referendumu o neodvisnosti. Več v Kultivatorju ob 17-ih. 

Ostajamo v Evropski uniji. Voditelji držav Evropske unije so si zadali cilj, da bodo do leta 2050 njene članice »podnebno nevtralne«. Pod nezavezujočo pobudo se ni podpisala Poljska, ki se k temu - po besedah premierja Mateusza Morawieckega - zaenkrat ne more zavezati. Poljska, ki je 80-odstotno energijsko odvisna od premoga, tamkajšnja vlada - ki v preteklosti ni skrivala naklonjenosti kurjenju premoga - tako računa na večjo in bolj sistematično pomoč evropskih sredstev, saj bi se tako lažje približali bolj naravi prijaznim energetskim virom. Kot bolj realen datum za dosego tega cilja je Morawiecki postavil leto 2070. Pobuda Sveta Evrope gre z roko v roki s pobudo tako imenovanega evropskega zelenega dogovora, predlog katerega je ta teden predstavila nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen .

Na Apeninski polotok. Nekdanji italijanski notranji minister in vodja desničarske Lige Matteo Salvini  se je znašel sredi nove preiskave. Kot minister naj bi neupravičeno uporabljal državne helikopterje in letala, do uporabe katerih pa so v Italiji upravičeni samo najvišji predstavniki države, med katere notranji minister ne sodi. Populistični politik je odprtje tudi te preiskave pospremil s posmehljivim tvitom. Šlo bi naj za 35 letov, s katerimi se je Salvini udeleževal srečanj institucij, pa tudi srečanj stranke Liga. Kot vse kaže, tudi ta preiskava ne bo škodovala Salviniju in stranki, ki še vedno vodi v javnomnenjskih anketah.  

Na obtožbe se s podobno lahkotnostjo odziva tudi Putin. Potem ko je Nemčija prejšnji teden izgnala dva ruska diplomata, je Rusija včeraj odgovorila z enako mero in izgnala dva nemška diplomata. Za omenjeni ukrep so se na nemškem zunanjem ministrstvu odločili, ker je avgusta ruski državljan Vladim S. v berlinskem parku Kleiner Tiergarten  ubil Gruzijca Zelimkana Kangošvilija, nemško tožilstvo pa meni, da gre za politično motiviran umor, za katerim stoji Rusija. Kangošvili je sodeloval v drugi čečenski vojni, prav tako pa se je boril proti ruskim silam kot poveljnik gruzijske vojske leta 2008. Ruski predsednik Vladimir Putin je v odgovor na obtožbe Gruzijca sicer označil za bandita in ga obtožil sodelovanja pri izvedbi bombnih napadov na moskovski podzemni železnici. Putin je seveda zanikal vpletenost v umor in nemškim preiskovalnim organom ponudil pomoč.

Plinovod Severni tok 2, ki bi naj bil dokončan že do konca tega leta, znova moti ZDA. Odbori predstavniškega doma in senata so namreč ta teden poslancem predlagali sankcije proti vsem podjetjem, ki sodelujejo pri gradnji omenjenega plinovoda med Rusijo in Nemčijo. Ameriški predsednik Donald Trump si že dlje časa prizadeva in pritiska na evropske zaveznice, da naj zmanjšajo energetsko odvisnost od Rusije, sankcije pa so zadnji poskus ameriške vlade, da ustavi izgradnjo plinovoda, ki bo obšel - in tako oslabil pogajalsko moč - Ukrajine in Poljske, ki sta do zdaj za transport dobili finančno nadomestilo. 

Alžirci so včeraj izvolili novega predsednika Abdelmadžida Tabouna, ki je zmagal z 58 odstotki podpore. Taboun je zasedel stolček dolgoletnega predsednika Abdelaziza Bouteflike , ki je po množičnih protestih odstopil aprila. Volitve so spremljali demonstranti, ki v volitvah vidijo zvijačo in zahtevajo popolno odpravo trenutnega političnega sistema. Spomnimo, da ima v Alžiriji že od osamosvojitve prevladujočo moč vojska. Volilna udeležba je bila zgolj 39-odstotna.  

Zadnji izvoljeni bolivijski predsednik Evo Morales, ki je po državnem udaru prebegnil v Mehiko, je preko Kube prispel v Argentino. Tam je že vložil prošnjo za azil, ki mu bo, kot je sporočil argentinski zunanji minister Felipe Sola, tudi odobrena. Razlog za selitev v Argentino iz Mehike naj bi bila manjša oddaljenost od Bolivije, kjer je sicer že bil razglašen za nedobrodošlega s strani novih, desničarskih oblasti. Povod za Moralesov prihod v Argentino je tudi menjava oblasti v tej državi, saj je v torek na volitvah zmagal bolj levo usmerjeni Alberto Fernandez. 

Na jug se tudi uradno seli še avstrijska državljanka. Angelika Mlinar, kandidatka za kohezijsko ministrico iz kvote Stranke Alenke Bratušek, naj bi že danes pridobila slovensko državljanstvo. Koroška Slovenka bo po hitrem postopku prejela slovenski potni list, saj je vlada sklenila, da obstaja nacionalni interes za odobritev državljanstva Mlinar, s čimer je stekel postopek izredne naturalizacije. Premier Marjan Šarec bi tako lahko že danes njeno kandidaturo poslal v parlamentarni postopek. Postopek v Avstriji glede dovoljenja za njeno zaprositev za slovensko državljanstvo sicer še ni končan. Mlinar trdno verjame v ohranitev avstrijskega državljanstva, citiramo: »Če mi tega teoretično ne bi dovolili, bi mi morali v Avstriji odvzeti državljanstvo, a tega si ne predstavljam. Prejšnji teden so na primer odvzeli državljanstvo borcu skrajne skupine Islamska država, toliko da postavimo stvari v kontekst.«

Civilna iniciativa Šoštanj je na tamkajšnjo občino poslala zahtevo za izvedbo referenuduma o sosežigu odpadkov v Termoelektrarni Šoštanj. TEŠ naj bi v ta namen ob bloku pet zgradil novo halo za dovoz goriva. Več pove Walter Kolar, predsednik iniciative. 

Izjava

OFF so pripravili vajenci Urh, Ožbej in Fin pod budnim očesom AKG.