God save the Boris*
Hura! Vrnili so se! Cirkus je ponovno v Westminstru! Poslanci Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske so po mesec dni dolgi odložitvi delovanja ponovno zasedli svoje sedeže. Britansko vrhovno sodišče je namreč odločilo, da je preklic delovanja, ki ga je z dovoljenjem njene visokosti Kraljice Elizabete druge vzpostavil premier Boris Johnson, neustavno. Znova se torej lahko začne politično žongliranje, ki se mu ljubkovalno reče brexit. Pred začetkom razvozlavanja britanske politike nekaj spodbudnih besed Paula Taggarta, profesorja na Univerzi v Sussexu.
Spomnimo se: davnega leta 2016 je večina volilnih upravičencev na Otoku odločila, da Združeno kraljestvo ne bo več del Evropske unije. S tem se je začelo epohalno dogovarjanje o pogojih, pod katerimi se bo ločitev izvedla. Trije pogajalci, britanska vlada, njihova opozicija in vodstvo Evropske unije so pripravili predloge, a jih do danes še niso uskladili. Evropska unija je medtem že prenehala s projektiranjem britanskega izstopa in predstavila svoje končne pogoje za nekonflikten brexit. Na drugi strani teh pogojev britanska vlada zaenkrat ni pripravljena sprejeti.
Z namenom čimprejšnje osamosvojitve Britanije od evropskih spon in okov je vlada pripravljena sprejeti tako imenovani brexit brez dogovora, saj je datum izstopa že določen - čez točno 34 dni. Do takrat mora britanska vlada sprejeti ponudbo Evropske unije ali oditi brez popotnice.
Začasna prekinitev delovanja je v otoški politiki ustaljena praksa. Vzpostavi se vsakič, ko vlada menja strukturo ali politično usmeritev in se mora ustaliti, dovoliti pa jo mora trenutni monarh. Letošnja odložitev dela je bila posebna zaradi načrtovane dolgotrajnosti in bližine brexita, povzame Paul Taggart.
Zaradi teh posebnosti je vseh enajst članov britanskega vrhovnega sodišča odločilo, da je prekinitev delovanja parlamenta protiustavna. To bi lahko pomenilo, da ustavno sodišče nasprotuje odločitvi kraljice Elizabete druge, a v obrazložitvi je jasno, da protiustavnost temelji na premierjevem zavajanju njene visokosti.
Del britanske javnosti postopanje Borisa Johnsona obsoja kot visoko izdajo britanske krone, a Taggart opozarja, da je Johnsonu uspelo zajeziti te očitke.
Za razliko od obdobja nedelovanja prvi dnevi vnovične vzpostavitve parlamentarnega delovanja ne prinašajo sprememb v visoko politiko Združenega kraljestva, pojasni Taggart.
Premier Johnson tudi po propadlem načrtu prekinitve dela parlamenta do brexita vztraja pri svojih odločitvah. A tega ne počne brezglavo. Opoziciji je premeteno predlagal, naj sprožijo nezaupnico, ki bi v primeru uspeha pomenila predčasne splošne volitve. To bi seveda onemogočilo spremembo odločitev glede brexita, saj za to enostavno ne bi bilo časa do konca oktobra. Povsem razumljivo je vodja opozicijske stranke Laburistov Jeremy Corbyn predlog zavrnil in zahteval podaljšanje roka za izstop. Pojasni Taggart.
Opozicija bitko proti brexitu brez dogovora in času izgublja predvsem zaradi notranjih razpotij. Taggart povzame strukturo opozicije in raznorodnost njihovih ciljev.
Kot kaže, sta se vlada in opozicija skozi dolgotrajno dogovarjanja vendarle zedinili vsaj v tem, da bo do izstopa iz Unije prišlo, le redki opozicijski poslanci še vedno zahtevajo ponovitev referenduma. Vlada jasno poskuša izpeljati brexit brez dogovora, opozicija pa zahteva dogovor. V čem se ta dva načrta razlikujeta, opiše Taggart.
Johnsonovega trdnega prepričanja, da lahko britansko gospodarstvo zlahka preživi brexit brez dogovora konec oktobra ni zamajalo niti poročilo Državnega urada za revizijo. Opozarjajo namreč, da predvsem na področju javnega zdravstva še ni dokončano zbiranje zalog najnujnejših pripomočkov, s katero bi zdravstveni sistem prebrodil gospodarski šok ob izstopu brez dogovora. A Taggart meni, da veliko bolj ne bodo nikoli pripravljeni - časa za pripravo je bilo dovolj.
Kljub izjemno dolgotrajnemu političnemu pregovarjanju in številnih spremembah načrtov Taggart pojasni, da se javnomnenjski odnos do brexita ni veliko spremenil. Različne javnomnenjske raziskave rišejo podobno sliko, kot se je pokazala na referendumu pred tremi leti.
Odnos javnosti do izstopa iz Evropske unije se močno razlikuje glede na geografski okvir, v katerem ga raziskujemo. Brexit bo namreč imel različne učinke na posamezne dele države. Najbolj izpostavljeno je zagotovo vprašanje meje med Republiko Irsko in Severno Irsko v Združenem kraljestvu. Škotski parlament je razočaran, ker ni bil dovolj vključen v odločanje. Geografske značilnosti brexita pojasni Taggart.
Medtem pa se stališče Evropske unije ne spreminja. Spremembe pogojev za izstop Velike Britanije ni pričakovati niti po zaključeni zamenjavi Evropske komisije. Kot poudarja Taggart, bo Unija prepustila britanski vladi, da sama poje juho, ki jo kuha že dobra tri leta.
Po stoletjih mogočnosti britanski lev rjove vse tišje in ni bil še nikoli tako zbegan. Zajeli so ga cirkusanti iz Westminstra. Na nekdanjo moč britanskega imperija nas spominjajo le še londonski brezplačni muzeji, kjer lahko občudujemo bogastva narodov širnega sveta, ki jim je nekoč vladala britanska krona.
Dodaj komentar
Komentiraj